Biti srečen in zadovoljen duhovnik v okolju v katerem deluje je najboljša potrditev njegove prave poklicanosti, kajti čemerni duhovniki ne morejo oznanjati ljudomilega Boga. To je bila osrednja misel meditacij postne duhovne obnove za duhovnike novomeške škofije, ki je bila v sredo 10. marca 2010 v Baragovem zavodu v Šmihelu pri Novem mestu.

Svoje duhovnike je na duhovni obnovi spremljal tudi škof msgr. Andrej Glavan.
Duhovno obnovo ki je bila umeščena v letošnje leto, ki je posebej posvečeno duhovnikom ter pripravi na Slovenski evharistični kongres in škofijski evharistični dan je vodil znani voditelj duhovnih vaj msgr. Jože Kopeinig iz Tinj na Koroškem. Duhovnikom je posebej želel spregovoriti o duhovnikovi sreči oziroma o tem, kako mora duhovnik ob naslonitvi na Jezusa živeti svoje duhovniško poslanstvo, da bo lahko ne samo na zunaj temveč tudi v svoji notranjosti izžareval videz srečnega duhovnika. V duhovniku naj se prepletajo usmiljenje, dobrota, samozavest ter optimizem. V zvestobi duhovniškim obljubam pri posvečenju je za duhovnika nujno, da zna pravilno oblikovati in živeti prijateljstvo tako med sobrati, kot med ljudmi ki so mu zaupani. V nagovoru je večkrat izpostavil misel papeža Janeza XXIII. »da je človek največji takrat ko kleči in najlepši taktrat ko moli«. Ob zaključku duhovne obnove so se duhovniki zbrali še pri sveti maši v župnijski cerkvi sv. Mihaela, ki jo je vodil škof msgr. Andrej Glavan.Duhovno obnovo so duhovniki novomeške škofije zaključili s skupnim kosilom v bližnjem gostišču. Kljub močnemu sneženju ki je ta dan zajelo celotno Slovenijo in je nekaterim preprečilo prihod v Novo mesto, se je duhovne obnove udeležilo skoraj trideset duhovnikov iz škofije.

mag. Igor Luzar