»To je noč,« slovesno ponavlja velikonočna hvalnica na veliko soboto. To je noč, ko se spominjamo Kristusove zmage nad smrtjo in njegovega vstajenja.Velikonočno vigilijo je vodil gospod škof Andrej Glavan ob sodelovanju duhovnikov, bogoslovcev, asistence, zbora in drugih župnijskih sodelavcev stolne župnije.

Obrede velikonočne vigilije sestavljajo štirje deli:

  • Najprej slavje luči. Velikonočna sveča simbolizira vstalega Kristusa, ki je s svojim vstajenjem premagal temo smrti. V zatemnjeni cerkvi, se s svečami prižiga vedno več svetlobe. Višek tega dela je velikonočna hvalnica velikonočni sveči, ki simbolizira vstalega Jezusa.
  • Sledi Besedno bogoslužje, ko preko glavnih svetopisemskih beril Stare zaveze prehodimo glavne postaje zgodovine odrešenja do Jezusa Kristusa.
  • Zatem je na vrsti krstno in birmansko bogoslužje, ko podoživljamo zakrament svetega krsta. Ta dan je prva Cerkev krščevala svoje katehumene.
  • In potem - višek vsega - evharistično bogoslužje, prva velikonočna maša, ki je po besedah sv. Hipolita Rimskega za vse kristjane velika radost, čast, jed in sladkost.

Nagovor novomeškega škofa Andreja glavana pri velikonočni vigiliji 2018

Dragi bratje in sestre!

Začeli smo velikonočno praznovanje – velikonočno vigilijo, ki je skupaj z vstajenjem pred sončnim vzhodom višek velikonočnega slavja. Bogoslužje smo začeli zunaj (pod vedrim nebom), kar nakazuje, da ima dogodek, ki ga obhajamo, nebeški, vsemirski značaj, da je to nadzgodovinska milostna stvarnost, ki nam jo je razodel Kristus po svojem križu, smrti in vstajenju.

Kaj se je dogajalo po Jezusovi smrti? Njegovi učenci so zaklenjeni v dvorani zadnje večerje žalovali v negotovosti in dvomih. Z druge strani imajo Judje pripravljeno stražo pred grobom, da ne bi slučajno kdo od njegovih pristašev prišel, ukradel truplo in potem govoril, da je od mrtvih vstal. Kakšen nesmisel. Videli so ga, da je umiral v bolečinah, prebodli so mu srce, da bi se prepričali ali je res mrtev. Zdaj pa pečatijo grob in postavljajo stražo, da ga ne bi kdo ukradel.

Ob tej človeški, žalostni in pretresljivi plati, ki jo je imel veliki petek, pa v tej noči vstajenjskega bdenja čutimo neko upanje in odkrivamo, koliko je ta sveta noč našega odrešenja pomenljiva v krščanski tradiciji. Kongregacija za bogoslužje je že pred natanko 30 leti dala navodila, da naj se vsi verniki, čeprav je morda v župniji več oltarnih občestev, zberejo le pri skupnem bogoslužju.

Kaj v tej sveti noči slavimo in se spominjamo. Bogoslužje v Božji besedi omenja tri pomembne dogodke – tri noči. O tem nam govori tudi govori tudi praznovanje tradicionalne judovske pashe.

Pri tem judovskem praznovanju najprej nazdravijo, lahko bi rekli omenjajo 4 čudežne noči, ki so v temi časa posijale kot rešenje od zgoraj.

1. Prva noč je bila, ko je Bog ustvaril svet, ki je bil do tedaj prazen in pust in se je tema razprostirala nad globinami. Nato je Bog rekel: »Bodi svetloba!« in nastala je svetloba in Bog je ločil svetlobo od teme. In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. (1 Mz 1, 1-5) Tako je nastala prva noč.

2. Druga noč je bila, ko naj bi ostareli Abraham daroval svojega 30-letnega sina Izaka. Tako kot je nekoč zahteval Bog, naj zapusti svojo domovino in gre v neznano deželo in bo za nagrado dobil številno potomstvo, zdaj od njega zahteva, da sina žrtvuje na gori Morija. Abraham je padel v najtemnejšo noč svojega življenja. In to noč je premagal z lučjo vere in popolne predanosti Bogu. Izak je ostal živ.

3. Tretja noč pa je bila noč osvoboditve iz egiptovske sužnosti, ki jo bogoslužje imenuje noč rešitve.

Odlomke o teh treh nočeh smo slišali v prvih treh berilih.

Zavedajoč se teh dogodkov Cerkev v veličastnem hvalospevu vstajenjske noči vsako leto poje: »Veselite se božji služabniki, naj zadonijo mogočni glasovi, veseli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem in razsvetljena od bleska večnega kralja …« Ta kralj, ta temeljni kamen Cerkve, je vstali Jezus, ki je zdrobil verige smrti in od mrtvih vstal in nam vsem odpre vrata in možnost večnega življenja, če vanj verujemo in gremo po poti vere in služenja Bogu in ljudem, ki nam jo je pokazal s svojim zgledom.

Vsem, ki ste v teh dneh aktivno in pobožno sodelovali v obredih svetega tridnevja, želim blagoslovljene praznike vstajenja z besedami starodavne pesmi: »Vstal je Kristus, vstali bomo tudi mi, veselimo se, aleluja.«