Škofija Novo mesto je letos, od 11. do 14. novembra, že dvanajsto leto organizirala Duhovniške dneve za svoje duhovnike z namenom stalnega izobraževanja in utrditve bratske skupnosti. Kot kraj srečanja se je že dodobra ustalil prijetni obmorski Strunjan. Letos nas je bilo 41, torej več kot polovico trenutno aktivnih duhovnikov iz novomeške škofije.

Skupni naslov seminarja letošnjih Duhovniški dni je bil : »ŽIVIMO V SVETU, A NISMO OD SVETA« Srečanje smo v nedeljo zvečer začeli s kulturnim programom, ki ga je na svoj način oblikoval dramski igralec Gregor Čušin.

O naslovni temi je prvi dan spregovoril moralni teolog prof. dr. Roman Globokar. Povedal je, da krščansko življenje prinaša dvoje skušnjav: biti preveč podoben svetu ali pa skušnjava bežati iz tega sveta. Nobena skrajnost ni dobra. Znani rek »Ora et labora – Moli in delaj« naj bi bil vodilo nas duhovnikov in vernikov. V drugem delu ponedeljkovega dopoldneva je Gregor Čušin povedal, kako skuša v vsakdanjem življenju biti sol med ljudmi in tudi v svoji družini šestih otrok. Vsako leto težko pričakovani del Duhovniških dni je tudi ponedeljkov pogovorni večer z naslovom Mi med seboj, kjer si duhovniki v zaprtem krogu izmenjamo svoje poglede na preteklo delo in želje za prihodnost.

V torek smo imeli med seboj cerkvenega pravnika prof. dr. Stanislava Slatineka, ki nam je spregovoril o Identiteti diakona v odnosu do identitete duhovnika in vernega laika. Govoril je o jasni opredelitvi področij dela. Vsi posvečeni stanovi: škof, duhovnik in diakon so vsak na svojem mestu služabniki, ki služijo Božjemu ljudstvu. Kot dopolnitev njegovega predavanja sta poleg njega pričevala bodoči diakon Milan s soprogo, ki sta povedala svojo izkušnjo kaj mu pomeni »biti diakon« in kako so tudi kot družina vključeni v očetovo pripravo na diakonsko službo. Torkov večer je vsako leto posebej namenjen družabnemu srečanju z mašo v eni od obalnih župnij in nekoliko slovesnejšo »Martinovo večerjo«.

Zadnji dan srečanja pa smo poslušali predavanje z naslovom Cerkev je hkrati sveta in vedno potrebna očiščevanja. Prof. dr. Anton Štrukelj je v njem poudaril, kako je tudi Cerkev, čeprav je po definiciji »sveta«, vedno potrebna prenove in očiščevanja. Ob vseh kritikah, ki se pojavljajo v medijih, se vprašajmo, kakšna je naša vloga, kakšen obraz Cerkve sami posredujemo javnosti, bližnjim: tako duhovniki kot verniki. O tem, kako pričevanje poteka v javnosti, službi in družini, pa nam je spregovoril g. Miran, ki ima odgovorno mesto v javni službi in je oče šestih otrok.

Na svoje župnije in delovna mesta smo se vrnili obogateni s predavanji in medsebojnimi pogovori v želji, da se drugo leto zopet srečamo na seminarju. Nekoliko smo le pogrešali škofa, ki je bil zadržan iz zdravstvenih razlogov in računamo, da se nam bo prihodnje leto spet pridružil, kdo ve, morda pa že z naslednikom.

Božidar Metelko, generalni vikar