V četrtek, 15. avgusta, na praznik Marijinega Vnebovzetja je v novomeški škofiji potekalo osrednje praznovanje pri Mariji zaplaški. Že na predvečer je bila tradicionalna procesija z lučkami s Čateža na Zaplaz. Na sam praznik, 15. avgusta, pa je bila osrednja sveta maša ob 10.00 uri. Somaševanje je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Med mašo smo obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji in tako prosili za Božji blagoslov naši domovini. Škof Glavan je v nagovoru poudaril, da na svetu poteka boj med dobrim in zlim, ki pa je z Jezusovo daritvijo na križu že dokončno premagano. Naše orožje v tem boju pa so molitev, evharistija, post, življenje po evangeliju in spoved. Spregovoril je tudi o Medjugorju kot posebnem milostnem kraju, kjer prihaja do velikih spreobrnjenj na vseh naštetih področjih.

Nagovor škofa Andreja Glavana na veliki šmaren

Zaplaz, 15. avgust 2019 ob 10.00

Uvod: Dragi duhovniki, diakon, bogoslovci, spoštovani romarji od blizu in daleč, dragi častilci Marije na Zaplazu.

Veselimo se, ko obhajamo največji Marijin praznik. Marijinega vnebovzetja se radujejo angeli in slavijo Božjega Sina. S tem spevom začenja Cerkev slovesno praznovanje Velikega šmarna. Priznajmo in obžalujmo svoje grehe, da bomo vredni obhajati svete skrivnosti. Obnovimo danes ob Mariji svojo vero, poživimo upanje in življenjski pogum, veselje nad življenje, čeprav je tudi polno preizkušenj.

Homilija:

A) Dragi bratje in sestre! Kot otroci svoje nebeške matere se veselimo njenega poveličanja.

Njeno vnebovzetje je skrivnost ljubezni. Naša pamet je ne more doumeti. Samo vera nam lahko da slutiti, kako je bilo mogoče, da je človeško bitje, čeprav polno milosti, lahko povzdignjeno v toliko slavo, da je postalo središče ljubezni in naklonjenosti Svete Trojice.

Razlog za Marijino vnebovzetje in poveličanje je v posebni Božji izvolitvi in v njeni skriti tihi daritvi, v njenem zvestem sprejemanju Božje volje.

»Kar nam je Eva nesrečna zgubila, Roža Marija nam je zadobila«, poje naša najstarejša Marijina pesem. Kar nam je prvi človeški par v pradavnini v nepremagljivi sli po absolutni svobodi po zapeljevanju hudega duha zapravil, sta popravila Marija s popolno razpoložljivostjo Bogu in njen Sin, novi Adam, s popolno pokorščino Očetu do smrti na križu.

V prvem berilu smo na slikovit način slišali, kako zmaj – hudobni duh, razpleta mreže nad Cerkvijo in človeštvom. Žena, o kateri govori Razodetje, pomeni Cerkev. Hudi duh seje uničenje življenja in seje smrt. Lovi nas na vsakem koraku, prišepetava nam, da smo bogovi, da smo sami sebi merilo, absolutni gospodarji življenja in smrti, nikomur več odgovorni ne zase ne za druge. Knez teme nas premišljeno vodi proti breznom niča in večne ujetosti v samoljubje jaza, večnega upora in obupa, zapletamo se v zlo samomorov, terorizma, kriminala, negotovosti, ko človeško življenje ni več sveto, ne varno, sploh pa ne največja absolutna vrednota. 

B) V zadnjem času se je veliko govorilo o Medžugorju. Poseben papežev odposlanec, ki bedi nad tamkajšnjim romarskim utripom in pastoralnim dogajanjem, poljski upokojeni nadškof Henryk Hoser, je imel v Međugorju govor, v katerem je govoril o tem skrivnostnem delovanju hudobnega duha, o tem boju z zlom v svetu. Ta boj je bil napovedan že v raju in tudi zmaga. Ta absolutna zmaga je bila izbojevana na križu.

Primerjal ga je z bojem preprostega mladeniča Davida z mogočnim in na videz nepremagljivim Goljatom. David, ki se je zanašal le na Božjo pomoč, je vzel v boj s poganskim izzivalcem Goljatom le pet kamenčkov in pračo. Goljat pa ga je zasmehoval zaradi opreme in mu je grozil, da ga bo z močnim mečem premagal, razsekal in vrgel pticam. A David je šel v boj kot preprost pastir z vero v Božjo pomoč. Nameril je pračo in ga zadel s kamnom v čelo prav skozi špranjo na videz neprebojnega oklepa. Tako ga je premagal.

Nadškof je dejal: Zlo v svetu – hudi duh, ki še vedno poskuša uničiti vse, kar je lepega, svetega na svetu, zlasti pa vero v človeških srcih, še posebej vero v sveto Cerkev in v njeno poslanstvo, se prav tako šopiri kot Goljat. Hudi duh izrablja grešnost nekaterih članov Cerkve in skuša prepričati verne in neverne, da je Cerkev grešna in nevredna zaupanja. Preko vseh meja napihuje te grehe, da bi ljudje izgubili zaupanje vanjo. Preprečuje, da bi ljudje kaj slišali ali brali o tisočih svetniških zgledov duhovnikov, redovnikov in redovnic, misijonarjev in vernih laikov in dobili vtis, da Cerkev vodijo dobri in normalni ljudje. Teh pet kamenčkov, ki lahko pomagajo v tem duhovnem boju so:

1. Molitev rožnega venca, molitev, ki spodbuja premišljevanje Jezusovega življenja, ki lahko pomaga, da odkrivamo pravo življenje Cerkve.

2. Živo izkustvo srečanja z Jezusom v evharistiji, v češčenju in vrednem obhajilu.

3. Post. Jezus sam je dejal: Ta rod se izžene, premaga le z molitvijo in postom.

4. Življenje po evangeliju. Ko skušamo živeti po evangeliju, hkrati prejemamo novo spoznanje, ki nas vodi spet v polnejše evangeljsko življenje.

5. Spoved. Znano je, da postaja Međugorje spovednica sveta, medtem ko v nekaterih državah spoved zamira, tudi po krivdi duhovnikov, zlasti pa, ker zamira čut za greh. Tudi pri nas je manj spovedi. Spoved je temelj mnogih spreobrnjenj. V Međugorju se dogajajo prava ozdravljenja od različnih strahov, depresij, ozdravljajo rane srca in mnogi najdejo srčni mir. Ob Mariji se čutijo ljubljeni in najdejo smisel življenja.

To se več ali manj dogaja ljudem po vseh Marijinih božjih poteh, če prihajajo s pravim in iskrenim namenom. Bojujmo ta boj na Marijini strani, ki je kači glavo strla.

C) Dragi bratje in sestre! Današnji praznik je tudi dan, ko vsako leto obnovimo posvetitev in izročitev našega naroda Mariji. Najprej izročimo sebe, začnimo pri sebi. V svetu bo več poštenosti, ljubezni, solidarnosti in odpuščanja, če bo tega več v nas samih.

Izročimo naše družine, ki jih načenja sebičnost. Ko obravnavamo postopke za ničnost zakonov, vidimo, kako so nekateri zakoni ogroženi in podobni razvalinam bolj kot trdnemu in varnemu domu.

Izročili bomo Mariji našo mladino. Nihče razen Kristusa ne more mladim osmisliti mladosti. Samo Kristus jim lahko v labirintih življenja postavi prave kažipote do polnosti življenja, po kateri hrepenijo, po zgledu in priprošnji zavetnika mladih, bl. A. Grozdeta.

Izročili bomo tudi Cerkev na Slovenskem, še posebej našo škofijo, ki pričakuje od svetega očeta v doglednem času imenovanje novega pastirja, ki bo sposoben s sodelavci popeljati škofijsko čredo na nove, bolj sočne pašnike duhovnega in pastoralnega življenja.

Naj bo ta posvetitev izraz naše volje, da sprejemamo evangelij za vodilo svojega osebnega, družinskega in občestvenega življenja v zavetju materinskega plašča naše Zaplaške Marije.            

Amen.