V četrtek, 4. julija 2019, je v Baragovem zavodu v Novem mestu potekal Simpozij o Ignaciju Knobleharju ob 200-letnici njegovega rojstva, ki jo obhajamo 6. julija. Večer je bil izredno zanimiv in tudi lepo obiskan. Ob simpoziju je bila na ogled tudi priložnostna razstava, ki jo je pripravil dr. Marko Frelih in na kateri so razstavljene slike in risbe s Knobleharjevih misijonskih potovanj.

Letos, v tako imenovanem Knobleharjevem letu poteka veliko dogodkov za oživljanje njegovega spomina kot duhovnika, misijonarja in vzgojitelja afriških plemen v osrednji Afriki, kot tudi njegovega izjemnega prispevka v geografski in etnografski znanosti, kot popisovalca Nila in ljudstev ob njem. V ta namen je Škofija Novo mesto v sodelovanju z Občino Škocjan pripravila simpozij, na katerem so spregovorili štirje izbrani strokovnjaki.

Prof. dr. Bogdan Kolar je v svojem predavanju osvetlil širše okoliščine misijonskega prizadevanja v Evropi 19. stoletja. Potem, ko je ob koncu 18. stol. misijonsko delo tako rekoč zamrlo (mdr. ukinitev jezuitov), je ravno z začetkom 19. stol. in vedno večjimi možnostmi potovanja in obveščanja ljudi misijonska zavest na stari celini bila v polnem razcvetu. To je tudi čas, ko sta na svojo misijonsko delo odšla dva naših največjih misijonarjev Friderik Baraga in Ignacij Knoblehar.

Dr. Stane Granda je svojo navzočnost na simpoziju opravičil, poslal pa je pisni prispevek, ki ga je v njegovem imenu prebrala s. Damjana Tramte HMP. V predavanju je predstavil zgodovino škocjanske fare, gospodarske (kmetijske), šolske in duhovne razmere okolja, v katerem je kot mlad fant odraščal Knoblehar. Čeprav je iz fare Škocjan izšlo več velikih mož, Granda sklepa, da je bil za Knobleharja vendarle ključen osebni vidik izredno nadarjenega fanta.

S. dr. Ivanka Tadina je predstavila Ignacija Knobleharja skozi odločitev in željo za misijonsko, pridobivanje sodelavcev, komunikacijo z rimskimi in evropskimi ustanovami dobrotnikov, predvsem pa njegovo svetniško ljubezen do črnskih ljudstev, ki jim je z največjo gorečnostjo oznanjal Jezusa Kristusa. Veliko je vlagal v vzgojo domačinov in misijonarjev, da bi si pridobil res dobrih, svetih in pripravljenih misijonskih sodelavcev. Ena glavnih njegovih skrbi pa je bila boj proti trgovini s sužnji. Vse to odraža tudi njegovo osebno prizadevanje za drže svetosti.

Zadnje predavanje je imel dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja, ki je predstavil izredno bogato zbirko, ki jo je Knoblehar podaril ljubljanskemu muzeju. Iz nje je videti veliko spoštovanje Knobleharja do afriških kultur in veliko spoštovanje domačinov do Knobleharja, da so mu podarili dragocene predmete. Ob slikovnem gradivo risb in slik Knobleharjevih sodelavcev si je veliko lažje predstavljati njegovo delo v osrčju Afrike.

Kratek življenjepis Ignacija Knobleharja in poročilo o dogodkih Knobleharjevega leta