V času prvomajskih počitnic smo se odpravili na škofijsko romanje mladih v Rim. Romanja pa se niso udeležili le mladi, ampak tudi tisti nekoliko starejši in otroci. Romanje je organiziral Dejan Pavlin, župnik na Krki, spremljal pa nas je tudi duhovnik Mitja Bulič.

Na pot smo se iz Novega mesta odpravili v ponedeljek zgodaj zjutraj, v Rim pa smo prišli v zgodnjih popoldanskih urah. Tam smo si najprej ogledali katakombe, podzemna pokopališča prvih kristjanov. Na tem kraju smo imeli tudi sveto mašo. Zatem smo krenili na ogled veličastne bazilike svetega Pavla. Po še nekaj ogledih smo se odpravili v hotel Casa Caburlotto, kjer smo prenočili. Drugi dan smo se po kolenih povzpeli po Svetih stopnicah, ki veljajo za enega najbolj češčenih krajev v mestu. Gre za 28 stopnic, po katerih naj bi Jezus stopal k Ponciju Pilatu in katere naj bi v Rim dala prenesti sv. Helena. V neposredni bližini stoji bazilika sv. Janeza v Lateranu, ki je znana kot stolnica rimske škofije, torej uradni sedež rimskega škofa (papeža). Po ogledu bazilike smo si ogledali še znameniti rimski Kolosej, ter Fontano di Trevi, ki velja za enega največjih vodnjakov na svetu. Sprehodili smo se tudi po svetovno znanih španskih stopnicah. Po ogledu teh in še drugih rimskih znamenitosti smo se odpravili v Vatikan. Tam smo si ogledali trg in baziliko sv. Petra. Povzpeli smo se tudi na kupolo bazilike in od tam občudovali veličino mesta Rim. V času kosila in večerje smo uživali v lokalnih restavracijah, kjer smo okušali tradicionalne italijanske jedi. Zadnji dan smo prisostvovali avdienci papeža Frančiška. To je bil za mnoge še toliko bolj poseben trenutek, saj smo svetega očeta takrat prvič videli na lastne oči. Iz Vatikana smo se odpravili še v Assisi, rojstni kraj Frančiška Asiškega, kjer smo imeli tudi sveto mašo. Nato smo se odpravili domov, kamor smo prišli v nočnih urah.

Romanje je bilo precej naporno, saj smo imeli le tri dni za ogled številnih rimskih znamenitosti. Kljub temu pa je vsak od nas iz romanja odšel na poseben način obogaten. Tam smo slišali o velikih ljudeh in čudovitih delih, ki so jih pustili za sabo v čast svoje in tudi naše vere. Po teh znamenitostih smo se lahko še enkrat prepričali o lepoti naše krščanske vere.

Marko Zupančič