Novo mesto, stolnica, 9.00

Uvod:

Dragi sobratje v duhovniški in diakonski službi, dragi bogoslovci, redovniki in redovnice, dragi verniki iz različnih župnij, ki danes predstavljate vse vernike naše novomeške škofije. Zbrali smo se h krizmeni maši, med katero bomo blagoslovili krstno in bolniško olje ter posvetili sv. krizmo, po kateri ta maša nosi ime. Pri tej sveti maši na spominski dan, ko je bilo evharistija postavljena, se bomo zahvalili za nezaslužen dar duhovništva, obnovili svojo zvestobo in duhovniške obljube ter molili za nove duhovne poklice.

Priznajmo in obžalujmo najprej svoje grehe, morda predvsem premajhno hvaležnost in spoštovanje do duhovništva in evharistije.

Homilija:

Dragi bratje in sestre! Na veliki četrtek se duhovniki spominjamo dneva in ure svojega duhovniškega posvečenja. Po litanijah vseh svetnikov je škof v tišini položil na nas svoje roke. Od apostolskih časov sta polaganje rok in posvetilna molitev bistveni znamenji pri prejemanju tega zakramenta. Duh vsemogočnega Gospoda je takrat prišel na nas, zato nas je mazilil in poslal (prim. Iz 61,1). Nekateri ste bili poslani celo že na več župnij. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da nas vedno, kamorkoli in kadarkoli, pošilja Kristus, ki nas je po zakramentalnem duhovništvu naredil deležne svojega edinega in večnega duhovništva.

Za vse delo, ki ga na župnijah in v drugih cerkvenih službah opravljate v Božjo čast in blagor ljudi, se vam iskreno in najlepše zahvaljujem.

Biti duhovnik pomeni postati prijatelj Jezusa Kristusa in to vedno bolj in z vsem svojim bitjem. S to posvetitvijo, ki vključuje tudi celibat, duhovnik še vedno močno nagovarja današnjega človeka, čeprav ga nekateri odklanjajo in vanj dvomijo. Jezus pa je blagroval vsakega, ki ga izbere, in mu v dar obljubil božje kraljestvo. Duhovništvo je nezaslužen božji dar, ki ga je mogoče sprejeti in živeti le v moči vere. V letu vere naj bi na novo odkrili lepoto in bogastvo vere, katere oznanjevalci smo postali. Na novo odkrili tudi lepoto duhovništva, ki nam nalaga, da smo oznanjevalci in predvsem pričevalci. Kako pomembno je to pričevanje, nam potrjujejo odmevi na izvolitev papeža Frančiška, ki je zasijal pred vsem svetom kot skromen, očetovski in ponižni pastir z veliko ljubeznijo do ubogih in malih, res pravi pričevalec, ki mu je že prisluhnil ves svet. Tudi mi hranimo to ljubezen z redno molitvijo in zlasti s pobožnim in predanim obhajanjem evharistije. Po posvečenju smo z njo na edinstven način povezani. Naše duhovništvo izhaja iz nje in je k njej usmerjeno. Obhajanje evharistije je najvišja služba našega poklica in obenem klic k nenehnemu osebnemu posvečevanju. Daritev, ki jo vsak dan opravljamo, moramo v sebi tudi živeti.

Dragi duhovniki! Na ta način, s takim osmišljenim duhovniškim življenjem, ki izžareva srečo, veselje in navdušenje, ko z radostjo živimo svoj poklic, najlepše in najbolj prepričljivo nagovarjamo in vabimo mlade k hoji za Kristusom v duhovnih poklicih. Samo goreč duhovnik lahko vnema druge.

Duhovnik živi svojo istovetnost, če preko svojega velikodušnega življenja govori: »Vzemite in jejte, to je moje telo.« Duhovnikovo življenje ima smisel, če se zna darovati, če se daje na voljo skupnosti in v službo vsem, ki ga potrebujejo. Naše pričevanje je pristno, če ni razdora med tem, kar učimo, in tem, kar vsak dan živimo.

Novi papež se je že kot nadškof posvečal ubogim. Zavedal se je, da mora služiti ubogim vseh vrst, da prinaša svobodo in duhovnim jetnikom prostost, da na ta način vrača duhovno slepim pogled, da prinaša tolažbo žalostnim in potrtim, usmiljenje in odpuščanje, kjer je greh (prim. 61,1-3) kot pravi prerok Izaija v današnjem 1. berilu.

Dragi verniki! Danes na rojstni dan duhovništva vas prosim, da vztrajate in molite še naprej za svoje duhovnike in nove duhovne poklice. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste se organizirali v skupino stalnih molivcev za svetost duhovnikov in nove duhovne poklice. Pri prvi krizmeni maši v naši škofiji leta 2007 so bili navzoči 3 bogoslovci. Danes jih je 8. O, kako srčno si želim, da bi mnogi mladi odprli vrata svojega srca Kristusu, ki trka in vabi in bi se ta vrsta kandidatov za duhovništvo ne pretrgala, da bi naša mlada škofija, ki bo kmalu, 7. aprila, praznovala 7. rojstni dan, imela vedno dovolj dobrih, veselih in svetih duhovnikov.

Amen.