Blagoslov kapele v Butoraju – Črnomelj, pri družini Kocjan, 12. maj 2012

Dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se k blagoslovu kapelice v čast Mariji Kraljici apostolov ob domu družine Kocjan. V naši škofiji imamo 415 cerkva in večjih kapel in najbrž enkrat ali morda nekajkrat toliko kapelic in vaških ali hišnih znamenj, ki so bila zgrajena iz raznih zaobljub oziroma v zahvalo za rešitev iz različnih stisk in nesreč.

Za cerkvice po naših vaseh, še posebej pa za znamenja – kapelice, velja, da so nek izraz želje ljudi, da bi Boga, če se tako izrazim, radi imeli za soseda, ali Marijo za sosedo. Pri teh kapelicah so se nekoč zbirali k šmarnicam. Vaščani so se ob pogrebih ustavljali in poslavljali od svojih pokojnih sovaščanov. So pa te kapelice priložnost in izziv za povezanost n. pr. z Marijo. Ko iz ljubezni do nje skrbimo za krasitev njenega kipa ali podobe, ko prižigamo svečke, se vsakokrat obračamo nanjo z molitvijo, prošnjo in zahvalo. Misel nanjo nas z njo povezuje.

Vrnimo se k Božji besedi in njenemu sporočilu. Danes poteka v Bruslju – simbolnem središču EU – glavna prireditev z naslovom Skupaj za EU. Poleg tega pa bodo razne slovesnosti še v 150 mestih po Evropi. Pri nas poteka prav zdaj sklepna prireditev na Vrhniki. Mašo bo vodil nadškof Stres ob somaševanju celjskega škofa in duhovnikov. Namen teh shodov, ki se ga v Bruslju udeležijo vsi najvišji voditelji EU (Van Rompuy, Barroso, bivši evropski voditelj Prodi, predsednica UNESCO Bukova in mnogi drugi), je, kako vrniti Evropi dušo.

Moto teh prizadevanj je 7 x DA: Da miru, življenju, družini, solidarnosti – skratka osnovnim krščanskim vrednotam. Vsi pravijo: Ali bo EU zedinjena, ali pa bo izginila.

Dragi bratje in sestre!

Kako lahko tudi mi prispevamo da Evropa spet najde svojo dušo, ki je po svojem bistvu bila vedno krščanska? Sveti Duh lahko prenovi obličje zemlje. Sveti Duh je duša Cerkve, gibalo in počelo svetosti; sadovi Duha so ljubezen, veselje, mir … Ljubezen je tudi sporočilo odlomkov Božje besede. Vsi se zavedamo, da je ljubezen tista osnova vsega, brez katere življenje ne more obstati, temelj spočetja, našega bivanja, naše sreče, veselja, družine, miru in medsebojnih odnosov.

Ta zapoved je največja, najlepša a tudi najtežja. Vendar Jezus, kot smo slišali, nam je ni le ukazal, ampak je tudi prvi ljubil. Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni. To vam naročam, da se ljubite med seboj.

Bog je ljubezen – Ta ljubezen pa se vliva v naša srca po Svetem Duhu, ki smo ga prejeli pri krstu in birmi, obnavlja pa se pri sv. evharistiji. Vzor te ljubezni nam je Devica Marija. V maju smo, v mesecu posvečenem Mariji Kraljici. Zunaj sv. Trojice ni mogoče najti ljubezni, ki bi bila taka kot njena, ki bi tako ljubila Boga in celotno človeštvo. Nikogar doslej še ni plamen Svetega Duha tako ogrel in vnel kot njeno srce.

Zato pravimo, da je Marija:

-  sprejeta ljubezen, ker je sprejela od Boga vse navdihe Svetega Duha,

-  odgovorjena ljubezen, ker nihče tako kot ona odgovarjati na božjo ljubezen s popolno vdanostjo božji volji,

-  služeča ljubezen, kar je dokazala, ko je šla pomagat in streči teti Elizabeti in ko se je z rahločutnim srcem, ljubeznivo in obzirno zavzela za par mladoporočencev v Kani Galilejski. Izkazala se je kot mati pri reševanju iz vsakdanjih stisk. Ni šlo za reševanje duš, ampak je z budnim očesom reševala iz vsakdanjih zadreg.

Priporočajmo se Mariji tudi mi. Najprej pa uresničimo njene kreposti v sebi. Neka Bogu vdana in navdihnjena duša je premišljevala in se z Jezusom v evharistiji pogovarjala: Jezus, ki si v svoji ljubezni in vsemogočnosti iznašel način, da si ostal pod podobo kruha med nami. Zakaj nam nisi na nek viden način zapustil tudi Marije. Odgovor: »Zato, ker jo želim videti v tebi.«

Amen.