« Nazaj na prvo stran

Slovesno praznovanje godu bl. Alojzija Grozdeta na Zaplazu

28. maj 2019

V nedeljo, 26. maja 2019, je bilo na Zaplazu slovesno praznovanje godu bl. Alojzija Grozdeta. Letošnje praznovanje je še posebej zaznamovala premiera igrano dokumentarnega filma Srce se ne boji o našem blaženem mučencu. Premiera filma je bila v petek, 24. maja, v KC Janeza Trdine v Novem mestu.

Osrednje liturgično praznovanje godu je, kakor vsako leto po beatifikaciji, potekalo v romarskem svetišču na Zaplazu, kjer so v kapeli shranjene relikvije blaženega. Pred mašo je bila molitvena ura, ki so jo pripravili člani ŽPS Škofije Novo mesto. Ob somaševanju dvaindvajsetih duhovnikov je mašo daroval škof msgr. Andrej Glavan. Po njej so bile v Grozdetovi kapeli pete litanije njemu v čast in molitev za njegovo kanonizacijo. Svečan ton sta maši dala tudi združena zbora župnij Šentvid pri Stični in Stična pod vodstvom Robija Markoviča.

Na sam god bl. Alojzija, v ponedeljek, 27. maja, pa je bila v Grozdetovi kapeli na Zaplazupri oltarju z relikvijami maša, kjer je somaševanje duhovnikov vodil  letošnji srebrnomašnik, rektor svetišča Marko Japelj. Maše so se udeležili številni verniki, ki so se v molitvi priporočili blaženemu mučencu.


Nagovor škofa Andreja Glavana pri maši na Zaplazu

Dragi duhovniki, župnijski sodelavci, zlasti člani ŽPS. Spet nas je zbral Grozdetov god, da stopi pred nas njegov zgled trdne vere in zvestobe krščanskim idealom vse do mučeniške smrti. V petek smo doživeli premiero filma o njem, da bi ga spoznalo čim več ljudi zlasti mladih. V kulturnem centru Janeza Trdina v Novem mestu je bila dvorana dvakrat polna obiskovalcev.

Ob prenosu Grozdetovih posmrtnih ostankov, ko so njegove relikvije dobile svoj dom pod oboki tukajšnje škofijske romarske cerkve, je bilo rečeno: »To božjo hišo in vse, ki bomo kot romarji prihajali sem, bodo razsvetljevala in krepila v veri, pogumu in zvestobi tri sonca: sonce sv. evharistije, ki se tukaj slovesneje obhaja, sonce Marijine milostne podobe, kateri je cerkev posvečena, in končno sonce zvestobe v veri in pogumnega pričevanja zanjo blaženega Alojzija Grozdeta, na kar nas bo spominjal tukajšnji grob.«

Grobovi mučencev pričujejo o življenjski moči krščanstva. Jezus sam je rekel, če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas. O prvi Cerkvi in njenih mučencih beremo: Vse ljubijo, a vsi jih preganjajo in morijo, ker so sodobnikom vzbujali vest ali ker so pričevali za bogastvo svoje vere pred poganskim praznoverjem. To preganjanje traja še danes. Misijonska agencija Fides vsako leto objavi podatke o žrtvah protikrščanskega nasilja – o sodobnih mučencih. Samo v lanskem letu je bilo po vsem svetu samo med misijonarji (duhovniki in redovnicami) 40 žrtev in podobno vsako leto.

Tudi Grozde je bil žrtev slepega sovraštva do vere, ki jo je on izpovedoval in izžareval. Vemo, kako so si nekateri kolegi na vse načine prizadevali, da bi ga pridobili za revolucionarni boj, ker je užival velik ugled med gimnazijci in študenti. Bil je zvest in navdušen član protikomunistične, a duhovno usmerjene Katoliške akcije, ki ji voditelj prof. Tomc ni dovolil nikakršne vojake ali nasilne angažiranosti. Grozde je vedel, da je partizanstvo bilo ideološko, organizacijsko in kadrovsko popolnoma v rokah takrat še Stalinove Komunistične partije Slovenije, katere mnogi člani so nekaj let prej sejali smrt v španski revoluciji, kjer je bilo na tisoče nedolžnih žrtev med škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami in jih je nekaj tisoč že razglašenih za blažene in svetnike.

Tako kot v Španiji je partija imela tudi pri nas v načrtu odpravo krščanstva in vsake religije (kar se je pozneje začelo udejanjati z nacionalizacijo cerkvenega premoženja, ukinitvijo verouka v šoli, v sežigu škofa Vovka in preganjanju in zapostavljanju vernih ljudi).

Nimamo zapisnika o zaslišanju Grozdeta na Mirni. A pisatelj Rebula je nekoč zapisal, da si poteka zaslišanja ni težko predstavljati. Morda je ponovil besede, ki jih je ta pogumni fant nekaj dni prej izrekel na sestanku svojih mladcev: »Mi vemo, da je Bog neuničljiv in da bo Cerkev na svetu do konca sveta.« V aktovki je nosil Lojze prav nič politično knjigo Hoja za Kristusom Tomaža Kempčana. Iz Grozdetovih spisov, govorov in dnevnikov je razvidno, da sta mu bili daleč najpomembnejša vera in narod. Vest mu ni dopuščala, da bi sodeloval v boju proti krščanstvu in v revoluciji. Revolucionarjem je bila osvoboditev od okupatorja daleč le kot neizbežna nuja. Kardelj je pred vojno pisal: »Okupatorju se bomo uprli le, če bomo lahko hkrati izvedli revolucijo in prevzeli oblast.« Ko so pa ustanovili OF, so hkrati prepovedali, da bi se kdo boril proti okupatorju zunaj njihovega vodstva.

Dragi bratje in sestre! Grozde nam je zgled pokončnosti, da moramo vero ohraniti tudi za ceno žrtev. On, študent, ki je rad pomagal šibkejšim učencem, je priprošnjik tudi v teh stiskah. Lani sem prejel od neke matere in očeta sporočilo, da sta se za sina v prošnji molitvi obrnila na Grozdeta. Sin je imel velike preizkušnje pri študiju ekonomije in je hotel študij že prekiniti. Starša sta ga spodbujala in vztrajno zanj molila. Študij je potem končal in uspešno diplomiral. Potem se je vpisal še na podiplomski študij. Spet se mu je zdelo vse brez smisla, a vztrajala sta v molitvi in študij je spet uspešno zaključil. Naslednja skrb je bila, ko se je zagledal v muslimansko dekle. Sin se ni zavedal posledic, če bi se poročil z njo. Celo obljubil ji je, da bo lahko otroke vzgajala v svoji veri … Starša sta spet molila v tej zelo delikatni zadevi in upala tako rekoč proti upanju, naj se zgodi božja volja, čeprav sta se zavedala nemoči. A vztrajala sta v molitvi. Po skoraj 2 letih trpljenja in negotovosti, ko sta že pričakovala poroko, sta zvedela, da sta se razšla, še več, ko se je sin preselil v drugo mesto zaradi zaposlitve, je tam našel celo boljšo družbo, da je začel brati Sveto pismo. »To sprejemava kot čudež in še naprej moliva k blaženemu Alojziju Grozdetu, naj prosi zanj pri Bogu, za njegovo pot in srečno življenje,« na koncu dodajata.

Dragi bratje in sestre! Priporočajmo se našemu prvemu mučencu ne le v družinskih zadevah, ampak tudi za naš razdvojen slovenski narod in za našo širšo domovino Evropo. Naša prihodnost ni in ne more biti pod prapori nasilja, medsebojnih sporov in teptanja človekovih pravic, ampak samo v medsebojnem spoštovanju, pravičnosti, spoštovanju človeškega dostojanstva in vsakega življenja od spočetja do naravne smrti, skratka v krščanskih vrednotah. Za tako svobodo, odprto družbo, se je navduševal tudi Alojzij Grozde.

Blaženi Alojzij Grozde, prosi za nas.

Z ljubim Sinom nas blagoslovi, Devica Marija!

Amen.


  • V dneh ob njegovem godu pa je izšel tudi novi dokumentarno-igrani film o blaženem Alojziju Grozdetu, o katerem smo si v petek lahko ogledali Premiero. Vabljeni k ogledu!