V nedeljo, 16. septembra 2012, je škof Glavan na Moravi na Kočevskem blagoslovil novo cerkev Svete Trojice, ki stoji na mestu nekdanje porušene cerkve. Nekaj misli o dogajanju in razlogih za postavitev cerkve je zapisal domači župnik iz Kočevske Reke:
Naša Kočevska je bila posebej zaznamovana s tragičnimi dogodki po drugi svetovni vojni. Postala je prerani in nasilen grob tisočem. Temu trpljenju se je pridružilo, posebej po letu 1950, sistematično podiranje božjih znamenj kot so cerkve, kapele, križi, znamenja in celo pokopališča. Te žalostne in temne zgodbe je bila deležna tudi podružnična cerkev svete Trojice na Moravi, ki je bila po letu 1953 tudi župnijska cerkev župnije Kočevska Reka. Kočevska Reka je takrat že postala del in središče zaprtega območja, zato je bila tam v januarju 1954 tudi zrušena župnijska cerkev. 27. julija 1956 je bila kot zadnja v naši župniji minirana tudi cerkev na Moravi. Špiletičev ata je iz oltarnega podstavka s sekiro iztrgal oltarno sliko Svete Trojice in jo shranil v skednju. Pozneje jo je izročil pok. župniku Pogorelcu pri Fari kjer se je slika ohranila. Ko mi jo je nekdanji župnik pri Fari g. Ivan Potrebuješ izročil za našo spominsko sobo, mi ni dala miru. Kaj pa če bi jo vrnili v cerkev?
Leta 2007 je bil na Moravi prvi sestanek s krajani … Zgodba je začela dobivati vsebino v dokumentaciji, arheoloških izkopavanjih, načrtih, ki so svojo končno podobo dobili iz rok arhitekta Janeza Gomboca. Lani konec aprila smo resno začeli in letos v začetku junija končali. V vsej tej zgodbi je najpomembneje to, da so domačini po dolgi duhovni zimi stopili skupaj in ponudili svoje roke, nasmeh, dober dan, prijazno besedo, denarne prispevke in na koncu veliko sodelovanje pri pripravi in samem praznovanju. Mogočno kuliso samemu praznovanju so pripravili naši pevci, ki so ob pomoči župnijskega pevskega zbora iz Dolenje vasi in trobilcev iz »Krke« pod vodstvom dr. Sabine Devjak – Novak napolnili bogoslužje in srca vernih. Ogromna in nepričakovana množica vernih, kakor tudi predstavnikov civilnih oblasti, se je veselila našega praznika. Duhovniki iz dekanije in lepo sodelovanje bralcev je naredilo prostor Svetemu Duhu, ki je po rokah in molitvi gospoda škofa Andreja stavbo iz opeke in lesa naredil za božje bivališče. Hvaležni smo našemu ŽPS, mojstrom, znanim in neznanim dobrotnikom, kakor tudi nekdanjim prebivalcem naše Morave in Kočevske, da smo od njihovih porušenih svetišč dobili simbolično odškodnino in s temi sredstvi pripravili »kraj tihote, kraj miru, kjer nas Bog sam oblikuje in sestavlja v vzvišen tempelj večnosti« kot je povedala pesem na začetku praznovanja.
Jože Milčinovič, župnik