»Ko pa sta se razodeli dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju, s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu.« (Tit 3, 4-5)
Fotografija je bila posneta septembra 2015 med zasedanjem CCEE ob obisku sirotišnice v Betlehemu. Škof drži v rokah mladega Betlehemčana, ki so ga le tri dni starega našli in sprejeli v sirotišnico.
V tihoti svete noči se kristjani spominjamo in zahvaljujemo za dva najvažnejša dogodka našega odrešenja: Jezusovo rojstvo in njegovo vstajenje od mrtvih.
V tej sveti tihi noči je Bog poslal svojega sina na svet. Cerkev govori o tem božičnem bogoslužju z besedami starozavezne Knjige modrosti: »Ko je namreč globok molk objemal vse in je noč v svojem hitrem teku dosegla sredino, je tvoja vsemogočna beseda iz nebes (prišla) s kraljevega prestola.« (Mdr 18,4-5).
In ta učlovečena beseda še vedno prihaja med nas. In kako jo svet sprejema?
Stara predbožična pesem, ki se še marsikje poje v pričakovanju Jezusovega rojstva, se začenja z vprašanjem: »Kdo trka tam?« To je vprašanje ljudi, ki v svoji hiši na toplem in pri pogrnjeni mizi in v prijetni družbi sedijo. Na vprašanje se zaslišita boječa glasova Jožefa in Marije, ki prosita za zavetje in prenočišče zase in za Jezusa, ki naj bi se kmalu za tem rodil. A prosila sta zaman. Sveta družina je morala ostati zunaj in se zateči v pastirski hlev. Bog človek je bil od ljudi zavrnjen.
Dragi bratje in sestre! Božični evangelij ni le zgodba o daljnem dogodku izpred 2000 let. Trkanje od tedaj ni prenehalo, tako na vrata človeštva kot vsakega od nas osebno.
Kdo trka danes? To so ljudje, ki nagovarjajo diskretno, boječe in z glasom, ki ga v svojem srcu in v svoji vesti tolikokrat preslišimo.
To niso le prezrti, osamljeni, bolni in duhovno in telesno lačni ljudje.
V zadnjih mesecih je na naša srca trkala družina, ki jo mnogi preganjajo in so jo hoteli uničiti, oziroma preimenovati in ponižati. Hvala Bogu smo ta poizkus zavrnili.
V letu usmiljenja bo na vratih srca morda prosil za usmiljenje nerojen otrok. Mami, oči, sprejmita me. Tudi že rojeni otroci bodo trkali: oči in mami ne ločita se, ne zapustita nas, vzemita si več časa za nas.
V teh bitjih bo trkal Jezus sam, ker je betlehemski otrok kot odrasel dejal: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40). Rekel pa je tudi: »Česar niste storili kateremu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili.« (Mt 25,45).
Dragi bratje in sestre!
Marija, Mati usmiljenja naj podpira v svetem letu usmiljenja naše dobre namene, odločitve in dejanja, da bodo izraz naše ljubezni do Boga in do bližnjih. Naj nas vodi v Betlehem, kjer se oznanja »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji«. Tam bomo skupaj z Marijo spoznali Kristusa, ki razodeva Očetovo usmiljeno obličje. Betlehemsko dete naj okrepi v nas in v svetu živo vero, upanje in ljubezen. Njegova živa prisotnost, njegov blagoslov in mir pa naj napolnijo vse dneve novega leta 2016.
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof