Na drugo adventno nedeljo so katehumeni novomeške škofije prejeli Sveto pismo kot pomemben korak na poti priprave na zakramente krščanskega uvajanja.
Na drugo adventno nedeljo, 7. decembra, je bilo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu še posebej slovesno. Stolnica je namreč obhajala Miklavževo nedeljo, saj je sv. Nikolaj njen zavetnik, obenem pa so se zbrali tudi katehumeni, ki se pripravljajo na prejem zakramentov krščanskega uvajanja.
Med dopoldansko sveto mašo je škof dr. Andrej Saje katehumenom izročil Sveto pismo, kar predstavlja eno izmed pomembnih etap njihove priprave na krst, obhajilo in birmo, ki se bo sklenila ob veliki noči prihodnje leto.
Katehumeni se na prejem zakramentov pripravljajo v svojih domačih župnijah. Ob tej priložnosti so se predstavili škofu in zbrani skupnosti ter tako izrazili svojo odločitev, da svoje življenje oblikujejo ob Božji besedi.
Štiriindvajset katehumenov je iz škofovih rok ob besedah:
»Božja beseda naj ti bo luč v življenju«
prejelo Sveto pismo.
Prihajajo iz župnij:
Kočevje, sv. Križ–Gabrovka, Novo mesto – sv. Lenart, Črnomelj, Krško, Leskovec, Krka in Trebnje.
V nagovoru je škof najprej zbrane pozdravil ob Miklavževi nedelji in poudaril pomen adventnega časa, ki je v svetem jubilejnem letu še posebej posvečen upanju. Spomnil je, da je sv. Nikolaj svetnik, ki je znal videti stisko bližnjega in se nanjo odzvati z dejanji.
Poudaril je, da dobrota ni znamenje šibkosti, temveč moč srca, ki živi iz Boga. Miklavžev zgled kristjane vabi, naj začnejo pri majhnih dejanjih ljubezni, naj gledajo drugega in naj se ne zapirajo vase.
Škof se je v nadaljevanju oprl na preroško besedilo iz Izaije, ki govori o mladiki iz Jésejeve korenine – o Kristusu, ki prinaša pravičnost in mir. Prerokove podobe miru, kjer prebivajo skupaj volk in jagnje, razodevajo Božje kraljestvo, ki ni kraljestvo moči, ampak sprave, miru in srca.
V svetu razklanosti in negotovosti nas Božja beseda vabi, da dovolimo Bogu, da obnovi naše življenje tam, kjer so rane in razpoke.
Evangelij druge adventne nedelje predstavi Janeza Krstnika, ki z odločnim glasom kliče k spreobrnjenju. Škof je poudaril, da spreobrnjenje ni zgolj moralni napor, ampak sprememba pogleda, odprtost za Božjo milost in sprejemanje resnice o sebi.
Ob tem je navedel misel papeža Frančiška, da je nebeško kraljestvo že med nami, tam, kjer živimo ljubezen, odpuščanje in mir. Vera po njegovih besedah ne sme postati zunanja navada ali prazna tradicija, temveč živ odnos z Bogom.
V svetem letu, ki je posvečeno upanju, je škof vernike povabil k razmisleku o tem, od kod črpajo upanje. Upanje ni le optimizem, ampak zaupanje v Boga, ki ostaja zvest tudi v temi.
Advent zato ni pasivno čakanje, temveč dejavna priprava:
– z molitvijo,
– s spravo,
– z odprtostjo za bližnje,
– s pogumom za spremembe.
Ob sklepu nagovora je škof spomnil, da se bliža praznik Jezusovega rojstva. Boga bomo lahko prepoznali v jaslicah le, če bomo pripravljeni sprejeti Boga, ki prihaja v ponižnosti in ranljivosti, ne z močjo, ampak z ljubeznijo.
Ob koncu je zbrane priporočil priprošnji sv. Miklavža, Janeza Krstnika, preroka Izaija in Device Marije, da bi bil adventni čas resnično pot priprave srca na prihod Gospoda.
