Kateheza je tisti del oratorija, ki nas loči od ostalih poletnih taborov in otrokom daje nekaj več. Otroke bogati in vzgaja prave vrednote. Pa znamo animatorji pripraviti dobre in zanimive kateheze? Se zavedamo, da je lahko kateheza vse, kar počnemo na oratoriju?
Na začetku smo poslušali krajše predavanje salezijanca Janeza Suhoveršnika. Izvedeli smo, da kateheza na oratoriju ni le tisto uro pred delavnicami, ki jo preprosto moraš dati samo mimo, ampak z njo nagovarjaš otroke in jim daješ zgled tudi za nadaljnje življenje. Po predavanju smo izvedli še dve delavnici. Na eni smo se pogovarjali kako lahko Sveto pismo na zabaven in dinamičen način vključimo v katehezo. Na drugi delavnici pa smo govorili o pripravi in izvedbi kateheze ter o težavah, s katerimi se animatorji srečujemo ob izvedbi le-teh.
Menim, da smo se vsi animatorji na druženju zabavali in tudi marsikaj koristnega izvedeli. Tako bomo lahko otrokom omogočili kar se le da najboljši oratorij.
Nina Burger
Oratorij v Novem mestu v prvem tednu poletnih počitnic je postal že prava klasika. Učenje, molitev, šport, igre, ples in petje… Vsakič znova se imamo zakon. Za kratkim tednom, ki ga preživimo z otroki, pa se skriva kar nekaj vloženega dela. Animatorji smo že začeli s pripravami, s ciljem, da bo tudi letošnji oratorij nepozabno doživetje.
Od 23. do 25. marca smo organizirali animatorski vikend v Leničevem domu v Podbočju. Namen tovrstnega druženja animatorjev je tako spoznavanje letošnje teme oratorija kot tudi poglabljanje vere in povezanosti s soanimatorji.
Program je bil skrbno pripravljen, vendar še vedno sproščen, z dovolj časa za spontana druženja in zabavo. Osebno menim, da je bil prav to recept za uspeh – animatorjem ni bilo nikoli dolgčas, hkrati pa niso bili preobremenjeni.
Prvi večer smo začeli z molitvijo, tej pa so sledile igrice, namenjene medsebojnemu spoznavanju. Hitro smo navezali stik in prostor so kmalu napolnili pogovori in smeh. Po večerji smo se nekoliko umirili - skupaj smo peli in zmolili križev pot. S temo je prišel čas za veliko nočno igro, pri kateri smo si morali animatorji, razdeljeni po skupinah, krasti zlatnike. Ob koncu, ko sta dve skupini obubožali in si je tretja uspešno prilastila vse obstoječe imetje, bi teoretično lahko nastopil čas za spanje ampak… No ja, saj vemo, kako je v praksi. S prijatelji se noč raje preživi ob družabnih igrah, petju in smehu.
Drugi dan smo poslušali zanimivo predavanje o sinodi mladih, ki jo je pripravil kaplan Štefan, ter podrobneje spoznali lik letošnjega oratorija: slovenskega misijonarja Friderika Barago. Poslušali smo tudi predstavitve dramske igre, vloge animatorja in poteka oratorijskega dne. Poseben čar je imela sveta maša, ki smo jo imeli v tamkajšnji kapeli. V sklopu osebne priprave na veliko noč smo lahko opravili sveto spoved in izdelali butarice za prihajajočo cvetno nedeljo. Seveda se je ob delu in molitvi našel čas tudi za zabavo in smeh. Čez dan smo se tako sprostili ob nogometu, petju, pogovorih in sprehodih, po večerji pa je bil na programu Zabavni večer. Borba proti padanju balonov, preprečevanje brisanje luže, tek v krogu, igra Spovednica… Animatorji vemo, koliko smeha se skriva za temi igrami.
Tretji, zadnji dan je bila cvetna nedelja. Udeležili smo se maše v Podbočju, kjer smo tudi sodelovali, tej pa je že sledilo naše zadnje kosilo. Samo še nekaj pospravljanja in pakiranja in animatorskega vikenda je bilo na enkrat konec. Kaj - a že?
Že. Mislim, da nam bo vsem ostal v lepem spominu. Trije dnevi so minili kot bi trenil, mi pa se vračamo bolj povezani, z novo energijo in znanjem. Aja, pa z butaricami tudi.
Ana Šubic