« Nazaj na prvo stran

Ljubiti se pravi dati vse in dati samega sebe …

18. julij 2023

Popoldansko praznovanje smo v nedeljo, 16. julija 2023, v mirnopeškem karmelu začeli s slovesnimi večernicami v čast blaženi Devici Mariji s Karmelske gore.

Potem nas je gospod Jakob Piletič vodil v notranjo molitev: »Danes smo priromali sem, ne zato, ker bi hoteli rešiti vse svoje težave ali dobiti odgovore na vsa svoja vprašanja; prišli smo sem, da bi bili z  Bogom, da bi bili s preblaženo Devico, njegovo sveto Materjo.« Premišljevali smo ob prazničnem evangeliju Matere pod Sinovim križem in se pridružili Božji Materi, naši Soodrešiteljici, z roko v roki s pesmijo svete Terezije Deteta Jezusa Zakaj te ljubim, o Marija:

»Ti nas ljubiš, Marija, kot nas ljubi Jezus,

ljubiti se pravi dati vse in dati samega sebe …

Marija, ko stojiš ob križu vrh Kalvarije,

se mi zdiš kakor duhovnik pri oltarju,

ko daruje tvojega ljubljenega Jezusa, milega Emanuela.«

S sveto mašo, med katero je somaševal domači župnik Janez Rihtaršič, ob glasbeni spremljavi Mateja Burgerja, smo se tudi mi podali pod križ, na Kalvarijo. V homiliji nas je gospod Jakob Piletič nagovoril z besedami karmelske himne iz 13. stoletja: »'Cvet karmela, trta ti cvetoča, o sijaj neba; rodovitna in edinstvena Devica, Mati nežna, od moža nedotaknjena, bodi karmeličanom mila, Zvezda ti morjá' … Devica Marija je resnično Cvet, Cvet človeštva, ki blesti v svoji nedotaknjenosti, v svoji vsesvetosti (gr. Παναγία), kakor bi žarel najlepši cvet sredi osata in trnja na Karmelski gori. Božja Mati Marija je tista cvetica, tisti kras, ki Bogu tako zelo ugaja, da jo je izbral za Mater samemu sebi … Ker se je torej Božja Mati pustila in prepustila skrbi samega Boga, ker je poslušala in hotela izpolniti Božjo voljo, je postala Božje orodje, je mogla poroditi Božji sad, Božjo Besedo, Boga samega … Če bomo Marijini, bomo Jezusovi; kjer je namreč Gospod Jezus, tam je Božja Mati Marija. Kadar bomo v stiskah in težavah, se zatecimo pod njeno mogočno varstvo, v zavetje njenega škapulirja, oklenimo se je in nikoli ne izpustimo. Tako bomo po nevarni in razburkani plovbi skozi življenje z našo sveto Vodnico končno in zagotovo prispeli v zavetje Jezusovega Božanskega Srca.«

S prejemom škapulirja so se nam v karmelski družini pridružili tudi novi bratje in sestre.

sestre karmeličanke