8. septembra obhajamo praznik Marijinega rojstva, v Sloveniji poznan kot Mali šmaren. Katoliška in pravoslavna Cerkev ga obhajata na isti dan.
V ponedeljek, 8. septembra 2014, bo škof Andrej Glavan ob 10. uri vodil slovesno praznično somaševanje v škofijskem romarskem središču na Zaplazu.
Lepo povabljeni!
---------------------------------------
Nagovor škofa Glavana ob prazniku Marijinega rojstva
Dragi bratje in sestre!
Za mali šmaren – na prazni Marijinega rojstva – Cerkev vesela kliče v svojih molitvah: »Tvoje rojstvo, o, Božja Mati, je prineslo radost celemu svetu, zakaj iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog.« 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra, obhajamo praznik Marijinega rojstva.
Marijino rojstvo je zavito v temo. Celo za njene starše Joahima in Ano vemo le iz nekaterih drugih knjig. Sveto pismo ju ne omenja. Vemo pa, da sta jo lepo ni versko vzgajala v poslušnosti Bogu, navajala svojega edinega otroka na obilno in pristno molitev, da je bila v odločilnem trenutku sposobna izreči svoj pristanek na Božji klic, da je na angelovo oznanilo izrekla odločilni »DA«, ki je spremenil zgodovino človeštva.
Božji načrt odrešenja se je z Marijinim rojstvom začel vidno izpolnjevati. Danes vemo, da je Sveto pismo Stare zaveze govorilo o Mariji že pred njenim rojstvom. Marija je kot nekakšen beli most nad črnimi in grešnimi vodami človeštva, je zapisal hrvaški pesnik Vadimir Nazor. Od izvirnega greha dalje je človeštvo pogreznjeno v blatne vode zla in greha in že na začetku je bilo napovedano, da bo prišlo rešenje človeštva po Njem, ki ga bo rodila žena, od Boga izbrana in greha obvarovana, nova Eva, poslušna Božji volji …
Marijina veličina je samo v tem, da je Božja Mati. Vso čast ima od Kristusa, kakor vsa svetloba lune izhaja od sonca.
Celo Martin Luter (te dni je v središču pozornosti slovenske kulturne javnosti razstava protestantske knjige Primoža Trubarja Cerkovna ordninga), čeprav so se protestanti pozneje oddaljili od pravega odnosa do Marije, je dejal: »Ko imenujemo Marijo Božja Mati, smo v tem zajeli vso njeno čast. Nihče ne more o njej reči kaj večjega, četudi bi imel toliko jezikov, kolikor je travnih bilk.«
Slikarji – umetniki znajo s slikami lepo izraziti najgloblje resnice. Slikar Debert je upodobil Marijino vlogo srednice milosti takole: Boga Očeta z razprostrtimi rokami, Svetega Duha z razprostrtimi perutmi, Jezus pa ima na križu razprostrte roke. Pod križem pa stoji Marija, ki z razprostrtimi rokami prestreza milosti, ki od Očeta po Svetem Duhu pritekajo iz Jezusovih ran v obliki kapelj krvi, ter jih posreduje človeštvu, ki zaupno in proseče dviga roke k njej.
Dragi bratje in sestre! Ob materinem rojstnem dnevu izkazujejo otroci posebno pozornost. Prinašajo darila, čestitajo. Kaj ji bomo mi darovali? Matere so najbolj vesele, če vidijo, da se otroci držijo njenih naukov, če so otroci dobri, da se razumejo in si pomagajo med seboj.
Mi ji danes podarimo obljubo, da se bomo držali njenih besed, ki jih je izrekla v Kani, a veljajo nam vse: »Karkoli vam poreče, karkoli vam govori v evangeliju Jezus, storite!« Obljubimo ji, da bomo šli za njo po njeni poti vere. Tudi ona je napredovala na romanju vere vse do križa. Pod križem se je pridružila sinovi daritvi, ko je v srcu ljubeče privolila v darovanje klavne žrtve, ki je iz nje izšla kot nekoč Abraham.
Obljubimo ji, da bomo za to vero prosili tudi za vse, za katere smo odgovorni, za svoje otroke, vnuke, pravnuke, veroukarje, ki se jim v teh dneh odpirajo vrata veroučnih učilnic.
Ob prazniku njenega rojstva jo prosimo, naj naši mladini izprosi močno vero, več veselja in upanja, več ljubezni in spoštovanja in hvaležnosti za življenje. Pa tudi za svoje starše, ki so nam dali življenje prosimo: »Naše starše, o, Marija Mati, sprejmi v milostno srce! Ti jim vračaj, ti obilno plačaj …«
Amen.
----------------------------------------------
O pomenu praznika Marijinega rojstva
Praznik Marijinega rojstva izvira iz Jeruzalema. Od 5. stoletja dalje so na ta dan obhajali spomin posvetitve bazilike sv. Ane. Po izročilu naj bi na njenem mestu stala hiša Joahima in Ane, Marijinih staršev, o čemer govori tudi apokrifni spis Jakobov protoevangelij. Od tedaj se je praznovanje na Vzhodu hitro širilo. V Rimu so ga začeli obhajati proti koncu 7. stoletja. Postopno pa se je udomačil tudi v drugih zahodnih deželah. V 13. stoletju je postal slovesni praznik z osemdnevno pripravo in vigilijo. Cerkev ga obhaja 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra.
Pomen praznika:
Marijino življenje in poslanstvo je v najtesnejši povezavi z njenim sinom, našim Gospodom Jezusom Kristusom. Preko nje se je učlovečil in prišel na svet, preko nje se je torej začelo naše odrešenje. Če pri ostalih svetnikih praznujemo dan njihove zemeljske smrti, kot rojstni dan za nebesa, Cerkev želi s praznovanjem zemeljskega rojstva Marije in Janeza Krstnika poudariti njuno pomembno vlogo v pripravi odrešenja. Marijino rojstvo je nekakšen mejnik med Staro in Novo zavezo. Z Marijinim rojstvom, rojstvom te konkretne deklice, je človeštvo postalo odprto za prihod Božjega Sina. V Marijinem rojstvu se svita ‘dopolnitev časov’.
Gre torej za skrivnost zgodovine, zgodovine odrešenja. Praznovanje rojstva Božje Matere nas spominja, da je Oče od vekov pripravljal prihod svojega ljubljenega Sina in da je nanj skozi stoletja pripravljal človeštvo. Gospodovo učlovečenje zdaleč presega vse zmožnosti človeškega ustvarjanja, a Bog je želel, da človek z njim sodeluje in soustvarja. Vsa človeška zgodovina do Kristusa je bila kot dolga in naporna priprava na Njegovo rojstvo. Zato Cerkev želi praznovati spomin oseb in dogodkov, ki so neposredno vključeni v prihod “Sonca, ki vzhaja z višave”.
Marijino telo je prvi živi tempelj Svetega Duha, v katerem more prebivati Odrešenik človeštva. Marija je brez madeža izvirnega greha, zato njeno spočetje in rojstvo že obljubljata novo stvarstvo, v katerem bomo rešeni teme greha in smrti.
Praznik Marijinega rojstva nas usmerja h Kristusu, našemu Odrešeniku, v katerem postajamo »nova stvar«, zato je za kristjane praznik veselja in upanja. Govori nam o prehodu iz Stare zaveze v Novo, ki se dogaja v konkretnih okoliščinah. Ta prehod in rojstvo se morata zgoditi v vsakem izmed nas, saj je vsak poklican, da Bogu ponudi svojo razpoložljivost za prihod in delovanje Božjega Sina v njegovem življenju.