24. junij 2015
Na predvečer dneva državnosti in praznik rojstva Janeza Krstnika, 24. junija 2015, so slovenski škofje v ljubljanski stolnici darovali sv. mašo za domovino s prošnjo Bogu za blagoslov naše domovine, države in naroda. Pri tej maši je škofa Glavan, ki je vodil slovesnost, zbranim spregovoril naslednje besede:
Uvodni pozdrav in uvod v mašo
Spoštovani predsednik republike g. Borut Pahor,
spoštovani predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez,
spoštovani predsednik vlade dr. Miro Cerar,
spoštovani predsednik državnega sveta g. Mitja Bervar!
Spoštovani predsednik Ustavnega sodišča, spoštovana varuhinja človekovih pravic, spoštovani drugi predstavniki družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, evropski in državni poslanci! Spoštovani predstavniki slovenske vojske in policije, predstavniki drugih cerkva, gospod dekan TEOF, izbrani gostje, ekscelence veleposlaniki v Republiki Sloveniji z dekanom diplomatskega zbora apostolskim nuncijem v RS Nj. Eksc. Juliuszom Januszom na čelu!
Pozdrav vsem sobratom v škofovski in duhovniški in diakonski službi! Lep pozdrav predstavnikom vojaškega vikariata, višjim redovnim predstojnikom in predstojnicam, redovnikom, redovnicam, bogoslovcem, vsem liturgičnim sodelavcem in vsem, ki smo se nocoj, na kresni večer in na predvečer dneva državnosti, zbrali tu v stolnici ali smo povezani prek valov Radia Ognjišče, da bomo obhajali evharistijo in molili za našo domovino.
Obžalujmo svoje grehe, posebej grehe proti bližnjim in skupnosti, da bomo vredni opraviti svete skrivnosti.
Nagovor
Dragi sobratje, cenjeni gostje, dragi bratje in sestre!
Naš krščanski način praznovanja glavnega praznika dneva državnosti se vedno bolj kaže v molitvi. Hvaležen sem vsem, ki že več let organizirate devetdnevnico molitve in posta za domovino, in vsem, ki se molitev udeležujete. Molitev je potrebna za vse, ki v našem imenu vodijo državo, da bi jo vodili modro. Za to potrebujejo modrost, dar razločevanja in pomoč za pametno razmišljanje in pravilno odločanje. Celotnemu narodu pa moramo izprositi milost sprave in pripravljenost za odpuščanje, sožitje in medsebojno spoštovanje, da ne bi podlegli »hišnim sporom«, ki še vedno ali celo vedno bolj razjedajo od znotraj pred leti tako obetajočo »deželo pod svobodnim soncem«.
1. Rojstni dan naše države in domovine Slovenije se povezuje s praznikom rojstva Janeza Krstnika. Vsaj od časa sv. Avguština, od konca 4. stol., praznujemo v Cerkvi ta praznik 24. junija. Datum so določili šest mesecev pred praznikom Jezusovega rojstva, 25. decembra, kakor je nadangel Gabrijel napovedal Mariji. Sv. Janez Krstnik je edini svetnik, poleg Matere Božje, pri katerem praznujemo rojstvo za nebesa (dan smrti, mučeništa) pa tudi dan telesnega rojstva. Rimski martirologij ob tem piše: »Ta dan je slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika, Gospodovega predhodnika; že v naročju matere, ki je bila napolnjena s Svetim Duhom, se je zganil od veselja zaradi prihoda človekovega odrešenja; njegovo rojstvo samo je že bilo prerokba Kristusa Gospoda; v njem je zasijalo obilje milosti, kajti sam Gospod je rekel o njem, da med rojenimi od žena ni večjega od Janeza Krstnika.«
Lik Janeza Krstnika je skrivnosten in ga ni lahko razumeti. Bil je tako velik, a je nato kot Jezusov predhodnik umrl v ponižanju. On sam nam je povedal, kdo je: Sem glas, glas v puščavi. A je glas brez Besede, kajti Beseda ni on, ampak nekdo drug. To je skrivnost Janeza Krstnika. Nikoli se ne polasti Besede. Janez je tisti, ki kaže, ki usmerja. Praznik obhajamo v času, ko je najdaljši dan v letu, ko je največ svetlobe. In res je bil človek luči, prinašal je luč, a ni bil on luč; bil je odsev luči. Janez je kot luna. Bil je glas, a ne beseda, bil je luč, a ni imel lastne luči.
Ko motrimo življenje tega človeka, tako velikega, tako vplivnega – mnogi so mislili, da je on Mesija – ko motrimo to življenje, kako se poniža v temo ječe, motrimo veliko skrivnost. Vemo, da so ga obglavili, da je bila glava poklon plesalki, Herodiadini hčeri, in s tem pokvarjeni materi, Herodovi ženi. Janez Krstnik je namreč Herodu očital, da mu ni dovoljeno živeti z ženo svojega brata. Sledilo je Herodiadino maščevanje in Janezovo obglavljenje. Večje ponižanje ni mogoče, kot je končal Janez Krstnik.
Lik Janeza Krstnika govori o Cerkvi: Cerkev obstaja zato, da oznanja, da je glas Besede, svojega ženina, ki je Beseda. Cerkev obstaja, da glas Besede oznanja vse do mučeništva, ali še bolj konkretno, do mučeništva v rokah mogočnežev tega sveta. Tudi danes mora biti Cerkev glasnica resnice o človekovih pravicah, o svetosti zakona in družine, zlasti pa zagovornica in glasnica pravic ubogih, brezpravnih, ob vedno večji kristjanofobiji pa tudi pravic vernih. O tem je pred kratkim spregovoril vatikanski tajnik za odnose z državami nadškof Paul Richard Gallagher, ko je opozoril Evropski svet, naj se zavzame za spoštovanje verske svobode.
2. Letos se zahodni svet, ki je bil vedno krščanski – danes žal vedno manj – spominja 800. obletnice, odkar je bila napisana Magna carta libertatum – Velika listina svoboščin – v Evropi in pozneje v Ameriki. Zadnjo redakcijo je napravil canterburijski nadškof Štefan Langton. Čeprav so jo mnogokrat razlagali enostransko, je veliko prispevala k razumevanju dostojanstva človeške osebe in svobode posameznika. Njena temeljna načela so nekakšna osnova humanistične zapuščine zahodnega sveta in so zapisana v splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948 in konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950. Od 63 določb te listine svoboščin sta še danes v polni veljavi in splošno sprejeti dve: svoboda delovanja verskih skupnosti in pravica do pravnega postopka oz. sodnega varstva, kar pomeni po današnjem gledanju, da nihče ne sme biti pridržan ali zaprt brez dokaza, da je storil kaznivo dejanje, skratka, promovira načelo pravne države. V to staro ogledalo prava bi se morala večkrat pogledati tudi naša država, da bi videla, ali je še oziroma že pravna država.
Spoštovani!
3. Ko je papež Frančišek obiskal Evropski parlament, se mu je predsednik Martin Schulz zahvalil za troje:
- da je govoril iz srca,
- da jih je močno opogumil,
- na koncu pa še dejal: »Vi ste oseba, ki daje orientacijo v času, ki je brez orientacije.«
Cerkev zato po zgledu Janeza Krstnika, velikega in zadnjega preroka stare zaveze in hkrati Jezusovega predhodnika, tudi danes pogumno dviga svoj glas za bolj human, zdravo in s tem krščansko družbo. Papež je v ta namen napisal in v teh dneh objavil novo zelo odmevno okrožnico o ekoloških vprašanjih. Bog je človeku zaupal stvarstvo, naj ga obdeluje, mu gospoduje in ga varuje kot skupni dom človeštva. Posledica izvirnega greha pa je bilo popačenje naloge, naj človek zemlji gospoduje, jo obdeluje in varuje. Človek je popustil sebičnosti, izgubil je čut za Boga in za zaupano mu poslanstvo in vedno bolj ravna kot brezobziren in sebičen izkoriščevalec stvarstva. Obnaša se, kakor da ima nad njim vso oblast. In vendar vse, kar je na svetu, pripada Bogu. Narava in razum sta Stvarnikov dar, ki ga je zaupal ljudem, vendar ne zato, da bi z njim sebično in brezglavo ravnali. To se zgodi zlasti takrat, ko se človek postavi na mesto, ki pripada Bogu, namesto da bi bil le njegov odgovoren sodelavec. Dediščina stvarstva pripada celotnemu človeštvu. V tem času pa kruto izkoriščanje ogroža vire ne le za prihodnje rodove, ampak celo za sedanjo generacijo.
Dragi bratje in sestre, cenjeni gostje!
Naj ob rojstnem dnevu naše države in domovine, ob prazniku dneva naše državnosti, vsem izrečem iskrena voščila. Današnji daritvi pa pridružimo zahvalo in prošnjo za našo državo, za vse, ki so jo gradili in zanjo nekateri žrtvovali celo svoje življenje, za vse voditelje in za nas vse, da bi se zavedali svoje velike odgovornosti, za solidarnost do revnih in obubožanih, za pravičnost, spravo, za odgovornost do okolja, za vsestranski moralni in gospodarski razvoj posameznikov in celotne naše nam tako drage domovine, da bi postala vesela, uspešna in za vse ljudi prijazna, v kateri se bomo prepoznali ne glede na versko prepričanje ali politično pripadnost kot dragocen dar drug drugemu.
Bog blagoslovi našo Slovenijo!
Amen!