V soboto, 10. januarja, so se v župniji Novo mesto – Šmihel zbrali koledniki novomeške škofije, ki so po hišah v božičnem času oznanjali veselo oznanilo, da je rojen Odrešenik.
Ob tem so zbirali darove za projekte slovenskih misijonarjev in s tem omogočili mnogim otrokom lepše življenje. »Česar se mi veselimo, radi z drugim delimo« je tudi letos odmevalo geslo, saj so prav koledniki tisti, ki so mnogim v teh dneh prinesli veselje Novorojenega Deteta.
Nagovor novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta na srečanju kolednikov novomeške škofije
Spoštovani sobratje duhovniki, dragi koledniki, bratje in sestre!
Z veseljem in hvaležnostjo smo se danes zbrali koledniki novomeške škofije kot občestvo vere, zaznamovano z božično skrivnostjo, ki še vedno odmeva v naših srcih. Vaša navzočnost, dragi mladi, ki ste v teh dneh stopali v vlogo treh kraljev, ni le lepa tradicija, ampak globoko duhovno dejanje: ste znamenje vere, iskanja in darovanja v svetu, ki pogosto pozablja, kam je treba iti in komu se je vredno prikloniti.Hvala duhovnikom, staršem in drugim, ki ste pomagali pripraviti letošnje koledovanje in to srečanje.
Današnja Božja beseda nas vodi v samo jedro krščanskega življenja. Apostol Janez v berilu iz svojega pisma (1 Jn 4,19-5,4) postavi zelo jasno merilo: »Kdor ljubi Boga, ljubi tudi brata.« To ni dodatek k veri, ni moralni priboljšek, ampak njen temelj. Ljubezen do Boga, ki ga ne vidimo, se mora uresničiti v ljubezni do človeka, ki stoji ob nas – v bratstvu, solidarnosti, pozornosti do ranjenih, ubogih in prezrtih. Božič nam razodeva prav to: Bog nas ni ljubil od daleč, ampak je postal naš brat. Učlovečil se je, da bi bila Božja ljubezen otipljiva, vidna, utelešena.
Ko v psalmu slišimo vzklik: »Vsi narodi ti bodo služili«, se naše misli spontano usmerijo k modrim z Vzhoda. Trije kralji niso le romantični liki iz jaslic. V Svetem pismu predstavljajo narode, kulture, človeško modrost in iskanje smisla. So ljudje, ki niso pripadali izvoljenemu ljudstvu, pa vendar so bili odprti za Božje znamenje. Zvezda jih je nagovorila, ker so imeli odprto srce in pogum, da se podajo na pot.
Dragi mladi, prav v tem ste podobni trem kraljem. Tudi vi ste na poti. Iščete smisel, resnico, ljubezen, prihodnost. Svet vam ponuja veliko zvezd – nekatere bleščeče, a prazne, druge glasne, a zavajajoče. Modri z Vzhoda pa nas učijo, da prava zvezda ne vodi k sebi, ampak k Drugemu. Vodila jih je k Detetu, ki ni imel zunanjega blišča, a je v sebi nosilo polnost Božje ljubezni.
Ko so kralji našli Jezusa, so se mu poklonili in mu darovali zlato, kadilo in miro. Ta darovanja so globoko simbolna. Zlato govori o kraljevskem dostojanstvu – priznanje, da je Jezus Kralj, a ne po logiki moči, temveč služenja. Kadilo je izraz češčenja – priznanje njegove božanskosti, povabilo k molitvi in odnosu z Bogom. Mira pa nas presune: napoveduje trpljenje, darovanje življenja in križ. Že ob jaslih je navzoča skrivnost velike noči.
Tudi vi, dragi mladi, ste poklicani k darovanju. Morda ne zlata, kadila in mire, ampak svoj čas, svoje talente, svojo energijo, svojo vero. Ko ste kot koledniki hodili od vrat do vrat, ste prinašali blagoslov, veselo novico, obenem pa ste se učili, da vera ni zasebna stvar. Vera se deli. Vera hodi. Vera potrka na vrata. Z zbranimi darovi boste pomagali mnogim v misijonskih deželah.
Evangelij (Lk 4,14-22) nam danes pokaže Jezusa v nazareški shodnici. Odpre knjigo preroka Izaija in razglasi: »Danes se je to pismo spolnilo.« To je ključna beseda. Danes! Božje obljube niso oddaljena preteklost ali negotova prihodnost, ampak se uresničujejo tukaj in zdaj. Jezus razodeva svoje poslanstvo: prinaša blagovest ubogim, svobodo jetnikom, pogled slepim. To je obraz Boga, ki se razodeva v božični skrivnosti – Boga, ki stopi v našo revščino, da bi nas povzdignil.
A evangelij nas tudi opozori: Jezus se vrača v Nazaret, med svoje, in prav tam naleti na nerazumevanje. Sprejeti Boga v domačem okolju, v vsakdanjosti, ni vedno lahko. Tudi vi ste mi povedali, da nekateri vašega prihoda niso razumeli, pa da so bili z vami, koledniki, tudi tisti, ki niso kristjani in so pripadniki islamske veroizpovedi. Kako lepo pričevanje! Tudi modri z Vzhoda so nagovorili mnoge, po srečanju z Jezusom pa ne vrnejo po isti poti. Sveto pismo pravi: »Po drugi poti so se vrnili v svojo deželo.« Srečanje z Bogom spremeni smer življenja in daje moč, da navdušimo za Jezusa tudi druge, nevedne in iskalce.
Dragi mladi, to je vaše povabilo. Ne bojte se iti po drugi poti – poti vere, resnice, odgovornosti. Svet potrebuje mlade, ki so bili pri jaslih, ki so se poklonili Kristusu in se zato ne morejo več vrniti v staro logiko sebičnosti in brezbrižnosti. Potrebujemo mlade, ki verujejo, da »je zmaga, ki premaga svet, naša vera«, kakor pravi apostol Janez.
Naj vas božični Kristus spremlja na vaši poti. Naj bo zvezda vere luč vaših odločitev. Naj bo vaša ljubezen do Boga vidna v ljubezni do bratov in sester. In naj se tudi danes, po vašem življenju, izpolni Beseda: »Vsi narodi ti bodo služili.« Amen.
