Ne bojte se! Kristus je večji od vsakega preganjanja, vsakršne teme in vsake krivice

Dragi bratje in sestre v Kristusu, spoštovani domači župnik gospod Fonzi Žibert, spoštovani duhovniki, redovniki in redovnice, še posebej sestre Hčere Božje ljubezni, ki ste duhovno povezane z našimi drinskimi mučenkami – s. Antonijo Fabjan in s. Krizino Bojanc.

Danes se zbiramo ob sklepu leta Drinskih mučenk, ki se izteka ob koncu svetega jubilejnega leta upanja. To leto je bilo za našo Cerkev na Slovenskem in širše priložnost za poglobitev spomina na svetle priče vere, katerih mučeniško seme je obrodilo bogate sadove. Hkrati je bilo povabilo, naj se kot občestvo znova odpremo Božjemu upanju, ki ne vara in ne razočara.

Spomin na Drinske mučenke

Pred več kot osmimi desetletji, leta 1941, je bilo v Goraždu v Bosni med vihro druge svetovne vojne pet sester Hčera Božje ljubezni kruto mučenih: s. Jula (Jozefa) Ivanišević, s. Berchmana Leidenix, s. Krizina Bojanc, s. Antonija Fabjan in s. Bernadeta (Anna) Banja. Kljub nasilju, ki jih je zadelo, so ostale zvesto povezane z Bogom, s svojim redovnim posvečenjem in s tistimi, ki jim je bile poslane služit. Njihova mučeniška smrt – predvsem pa njihova odločitev za čistost, dostojanstvo in vdanost Bogu – je postala trajen vir svetlobe in navdiha za številne rodove.

Cerkev jih je za blažene razglasila 24. septembra 2011 v Sarajevu. Njihov zgled danes ni spomin na preteklost, temveč klic za sedanjost: klic k čistosti srca, k spoštovanju vsakega človeka, k stanovitnosti v veri in k ljubezni, ki se ne ustavi niti pred preizkušnjo. Njihovo mučeništvo je bilo dejanje popolne svobode – svobode za Boga.

Pomen svetega jubilejnega leta upanja

Sklep leta Drinskih mučenk sovpada z zaključkom svetega leta upanja, ki nam ga je Cerkev podarila kot dar v času, ko je svet prepojen z negotovostjo, strahom in ranjenostjo.

Upanje je ena izmed treh teoloških kreposti – in prav Drinske mučenke so žive priče, da krščansko upanje ni poceni tolažba, temveč moč, ki izvira iz Kristusovega križa.

Upanje kristjana ne izhaja iz zunanjih okoliščin, temveč iz notranje gotovosti, da nas Bog varuje in vodi. Mučenke so živele v okoliščinah, ki so bile vse prej kot spodbudne, a njihovo srce je ostalo usmerjeno k Gospodu. S tem pričujejo, da ima tudi danes vsakdo med nami možnost, da v težkih trenutkih ne podleže obupu, temveč postane, kot je poudaril papež Frančišek, »nosilec Božje svetlobe v teminah sveta«.

Advent – čas pričakovanja in očiščevanja srca

Osrednje duhovno ozračje današnjega dne je advent, čas pričakovanja, budnosti in očiščevanja. Advent nas vabi, da prepoznamo, kako Gospod prihaja na nešteto načinov: v Božji besedi, v občestvu, v trpečem človeku, v tihoti naših src. Današnja Božja beseda, ki nas spremlja v bogoslužju, nas prav tako vabi k budnosti in k spreobrnjenju.

Prvo berilo nam predstavi preroka Elija, ki je »kakor ogenj« in ki pripravlja pot, da bi »nagnil srce očetov k sinovom in sinov k očetom«. Elijeva naloga je bila voditi Božje ljudstvo k notranjemu spreobrnjenju. Advent nas uči, da se Gospodov prihod lahko zgodi le tam, kjer se odpirajo srca.

V evangeliju Jezus pokaže na Janeza Krstnika kot na »Elija, ki je že prišel«. A ljudstvo ga ni spoznalo. Prav tako, pravi Jezus, bo tudi Sin človekov trpel, ker ga mnogi ne bodo sprejeli. Kristus povezuje prepoznavo Boga z zvestobo v trpljenju. To je pomembno sporočilo za vse, ki se zgledujemo po Drinskih mučenkah: resnična vera se izkaže takrat, ko je preizkušena.

Sveta Lucija – pričevalka svetlobe

Današnji god svete Lucije, mučenke iz Sirakuze, še okrepi svetlobno sporočilo tega dne. Ime Lucija pomeni svetloba. Čeprav so ji, po izročilu, iztrgali oči, je ostala pričevalka notranje svetlobe, zvestobe Kristusu in poguma pred preganjanjem.

Sv. Lucija in Drinske mučenke stojijo vsaka v svojem času, a oboje združuje isto: aktualnost  evangelija, zvestoba Gospodu in pogum, ki presega človeške zmožnosti. Vse pričujejo, da nasilje nima zadnje besede, temveč ljubezen. Njihov zgled razodeva, da svetloba Kristusa sije najmočneje takrat, ko je okoli nas največ teme.

Pomen mučeništva za Cerkev danes

Mučeništvo je dar, ki ga Bog pošilja Cerkvi, da bi jo spominjal na temelj njenega poslanstva. Mučenec je tisti, ki raje izgubi življenje, kot da bi izgubil Kristusa. Je človek, ki stoji na strani resnice, ne da bi se bal posledic. Mučenke in mučenci nam danes govorijo: “Ne bojte se! Kristus je večji od vsakega preganjanja, vsakršne teme in vsake krivice.”

V času, ko se vrednote pogosto relativizirajo, ko se človeško dostojanstvo zlahka potepta in ko je mnogokrat Kristus potisnjen na rob družbe, mučeništvo postane močan klic k bolečemu, a osvobajajočemu soočenju s samimi seboj. Ali smo tudi mi pripravljeni stati za Kristusom, ko je to težko, ko to ni popularno, ko je treba nositi križ?

Aktualizacija Božje besede

Jezusove besede iz današnjega evangelija – »Sin človekov bo trpel od njih« – nam govorijo, da pot učenca ni pot udobja, temveč pot, ki vodi skozi darovanje. Advent je čas, ko se učimo tega darovanja: darovanja časa za molitev, odprtosti za sočloveka, odpovedi sebičnosti, pozornosti za tiste, ki so v stiski, revščini ali osamljenosti.

Papež Frančišek nas opominja, naj »v vsaki osebi, še posebej v ranjenih, gledamo obraz Kristusa«. To je povabilo, da postanemo nosilci upanja – ne z velikimi besedami, temveč z majhnimi dejanji ljubezni.

Sklep

Bratje in sestre, v hvaležnosti sklenimo leto Drinskih mučenk in sveto leto upanja. Naj nas njihov zgled notranje čistosti, zvestobe in ljubezni do Boga okrepi v naši veri. Naj nas uči stanovitnosti, ponižnosti in poguma. Naj bo današnji god sv. Lucije za nas spodbuda, da tudi mi postanemo priči svetlobe v svojih družinah, župnijah in družbi.

Naj nas Božji blagoslov spremlja na poti proti Božiču. Naj nas spremlja priprošnja Drinskih mučenk in sv. Lucije, da bo naše srce pripravljeno sprejeti Gospoda, ki prihaja kot luč, ki razsvetljuje vsako temo. Amen.