Papež Frančišek je v torek, 8. decembra 2015, na praznik Brezmadeženega spočetja Device Marije v Vatikanu slovesno začel obhajanje izrednega svetega leta usmiljenja in s tem v zvezi odprl sveta vrata, ki so eno glavnih znamenj svetega leta. Že ob napovedi tega leta je povabil vse škofije, da tudi v stolnicah in drugih določenih romarskih cerkvah odprejo sveta vrata, da bi tako verniki imeli lažji dostop do njih in z vstopom skozi vrata lažje dosegli svetoletne milosti.
Tej prošnji papeža Frančiška se je odzvala tudi novomeška škofija, kjer je škof Andrej Glavan v nedeljo, 13. decembra 2015, odprl sveta vrata v novomeško stolnico. S tem se je tudi za novomeško škofijo začelo sveto leto usmiljenja s svojimi posebnimi milostmi. Sveta vrata simbolizirajo Kristusa in po njegovih besedah verjamemo: "Kdor stopi skozme (Kristusa), bo imel večno življenje." Zato z zavestnim vstopom skozi sveta vrata, ki so odprta le v svetih letih, dosežemo milost popolnega odpustka. Božje usmiljenje naj v tem letu napolni naša srca, da bomo izkazovali in prejemali usmiljenje tudi v medosebnih odnosih.
V novomeški škofiji smo za sveta vrata določili severna vrata novomeške stolnice in vrata v božjepotno svetišče na Zaplazu. V ta namen so se v stolnici zamenjala stara in dotrajana lesena vrata (ki so bila tarča večkratnih vlomov) z novimi lesenimi vrati z umetniško bronasto prevleko. Bronasti relief je delo kiparja Mirsada Begića in si glinene originale njegovega nastajanja lahko še nekaj dni ogledate na razstavi v dvorani škofije. Na odprtju razstave je o likovni podobi vrat izvirno spregovoril akademik Milček Komelj. Sveta vrata v božjepotnem središču pri Mariji na Zaplazu se bodo odprla spomladi, ob začetku prihajanja večjih romarskih skupin.
Med slovesnostjo v nedeljo, 13. decembra, je škof Andrej Glavan najprej blagoslovil nova svetoletna vrata, jih odprl, nato je procesija za evangeljsko knjigo med igranjem fanfar vstopila v stolnico in s tem tudi v sveto leto usmiljenja. Med bogoslužjem je škof podelil Sveto pismo 23. katehumenom, ki so se začeli pripravljati na prejem zakramentov uvajanja v krščanstvo.
Več o svetem letu bo v kratkem objavljeno na posebnem zavihku naše spletne strani.
Dragi duhovniki, diakoni, bogoslovci, dragi katehumeni, ki v spoznavanju krščanstva in v pripravi na zakramente danes sprejemate Sveto pismo kot luč in vodilo za spoznanje Božje volje in za polno krščansko življenje. Spoštovani spremljevalci, dragi bratje in sestre, ki smo se zbrali k blagoslovu svetoletnih vrat naše stolnice.
3. adventna nedelja je že sama po sebi nedelja veselja. Božja Beseda in vsa liturgicna besedila nas spodbujajo tako ali drugače: »Vriskaj, hči sionska, vzklikaj Izrael! Veseli in raduj se iz vsega srca, hči jeruzalemska!« Danes pa to za nas pomeni: Vriskaj, Božje ljudstvo, ko so se nam odprla sveta vrata, pa ne zato, ker je stolnica dobila novo umetnino, ampak, ker so znamenje in svetoletni simbol, ki ima po besedah papeža Frančiška moč: “Kdorkoli bo stopil skoznje, bo lahko občutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje.”
Gre za moč simbola, ki deluje preko obrednega dejanja, ki vključuje romanje, zakrament sprave, sveto Evharistijo in nas spominja: kdo smo, kaj je naš končni cilj, komu pripadamo!
V stavbni umetnosti so vrata ikona Kristusa. Graditelji cerkva so vrata razumeli po Jezusovih besedah: “Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.” (Jn 10,9)
Sveta vrata bodo v tem letu dobila ime vrata usmiljenja. Ko bomo stopali skoznje, naj bi odkrivali globino Očetovega usmiljenja, ki vse sprejema in prihaja vsakomur naproti. Papež pravi, naj bi v tem letu poglobili prepričanje, da nas Bog ljubi in bili tudi mi drugim razodetje Božjega usmiljenja. Bogu ni všeč, če govorimo, da kaznuje naše grehe, namesto da bi najprej in hkrati rekli, da jih njegovo usmiljenje odpušča. Vsaka Božja sodba bo izničena v luči njegovega usmiljenja. Naj nas vhod skozi sveta vrata spodbudi, da se bomo počutili deležni te skrivnosti ljubezni in nežnosti. Opustimo vsak strah in bojazen, ker to ne pristoja njim, ki so ljubljeni in živimo veselje srečanja z milostjo, ki vse preobraža, vse spreminja.
Milostna vrata pa naj nas spominjajo tudi, da je pred natanko 50 leti 2. Vatikanski cerkveni zbor na široko odprl vrata svetu. Ta odprtost je duh usmiljenega Samarijana. O njem je ob sklepu koncila na praznik Brezmadežne 1965 govoril tedanji papež Pavel VI.
Dragi bratje in sestre!
Leto usmiljenja je zorelo dalj časa. To je bila že intuicija – uvid papeža sv. Janeza Pavla II. On je zaslutil, da je ta naš čas, čas ranjenosti, zato pa tudi čas usmiljenja. Za blaženo in potem za sveto je razglasil s. Faustino Kowalsko, kateri se je Jezus razodel pred začetkom druge svetovne vojne, v kateri je umrlo na milijone ljudi in jo povabil, da bi postala glasnica Božjega usmiljenja. Ta papež je uvedel tudi praznik - nedeljo Božjega usmiljenja na 2. velikonočno nedeljo. V nagovoru, ki ga je imel, ko je razglasil s. Faustino za sveto je poudaril, da je sporočilo Jezusa Kristusa s. Faustini časovno umeščeno med dve svetovni vojni in je močno vezano na krvavo zgodovino 20. stoletja. S pogledom uprtim v prihodnost je dejal: “Kaj nam bodo prinesla leta, ki so pred nami? Kakšna bo prihodnost človeštva? Ni nam dano vedeti. Gotovo pa je, da poleg novih napredkov, žal, ne bo manjkalo bolečih izkušenj. A luč Božjega usmiljenja, ki jo je Gospod hotel na nek način na novo izročiti svetu po sestri Faustini, bo razsvetljevala pot ljudi 3. tisočletja. Ko je o tem govoril papež Frančišek, je dejal: Jasen je bil papež Janez Pavel II. Leta 2000 je to izrekel, čeprav gre za stvar, ki je v njegovem srcu že prej dolgo zorela.
Dragi bratje in sestre, dragi katehumeni! Krščanska vera je razodeta, kar pomeni, da nam jo je Bog sam razodel po navdihnjenih ljudeh in zlasti po Jezusu Kristusu. Najvažnejše resnice so zbrane in jih vsako nedeljo izpovedujemo v veri. Ena takih pomembnih – močnih pa je tudi sporočilo Božjega usmiljenja. Je dar, ki nam ga je prinesel Jezus Kristus in nam ga je skušal izročiti že papež Janez Pavel II., zdaj pa nam ga z navdihom svetega leta skuša posredovati papež Frančišek.
Ena prvih resnic, ki osvetljuje vse druge – Jezusov prihod v prvi božični noči, njegovo smrt in vstajenje je – da nas Bog neizmerno ljubi. Tudi če grešimo, se mu upiramo, se ne naveliča odpuščati, če se kesamo in se zatečemo k zakramentu sprave.
Janez Krstnik je ljudem, ki so prihajali k njemu z vprašanjem, kaj naj storijo – v čem naj se spreobrnejo – dajal čisto vsakdanja in konkretna navodila: “Kdor ima več kot drugi, npr. dve suknji, naj deli s tistimi, ki nimajo, cestninarjem, ki so pobirali davke – naj bodo pošteni in naj ne zahtevajo od ljudi več kot je prav, vojakom, naj ne bodo nasilni, naj ne izsiljujejo ljudi in tako po vrsti. Najbrž so še mnogi dobili navodila.
Kaj pa nam govori? Danes ob odprtju svetih vrat na začetku leta usmiljenja bi rekel – bodite usmiljeni, da bo Bog tudi do vas usmiljen. Živite telesna in duhovna dela usmiljenja. Geslo svetega leta je: Usmiljeni kakor Oče. Odkrijte ponovno vrednost zakramenta sprave - usmiljenja, ki daje možnost novega rojstva in začetka. Odkrijte ponovno težo greha, ker kdor nima nobene stvari za greh, ne potrebuje spovedi; poskrbite za odstranitev zamer, ki vam že dolgo grenijo življenje, vendar brez ponižnosti ne bo šlo.
Naj končam s prošnjo papeža Frančiška k Mariji – Materi usmiljenja. Milina njenega pogleda naj nas spremlja v tem svetem letu. Naj spremlja še posebej vas, dragi katehumeni. Vam veljajo njene zadnje besede, zapisane v Svetem pismu: “Karkoli vam poreče, storite.” Kaj pa Jezus želi, uči in govori, je zapisano v Svetem pismu, ki ga boste danes prejeli.
Vsi pa se pogosto obračajmo nanjo s starodavno in vedno novo molitvijo: »Pozdravljena kraljica, mati usmiljenja«, da se ne bo nikoli naveličala obračati svojih milostljivih oči v nas.