Nagovor škofa msgr. dr. Andreja Sajeta ob odprtju razstave »Odsevi upanja« v Zavodu Friderika I. Baraga Novo mesto, 17. septembra 2025
Spoštovani umetniki, dragi bratje in sestre!
Z veseljem vas pozdravljam ob odprtju potujoče razstave z naslovom Odsevi upanja v Baragovem zavodu. Iskrena hvala mag. Bernardi Stenovec za njeno predanost in vizijo, ki sta omogočili zasnovo in izvedbo tega dragocenega projekta v jubilejnem svetem letu.
Zahvala narodni delegatki za sveto leto, s. Boženi Kutnar insodelavki pri razstavi, Ksenji Hočevar, ki tudi povezuje nocojšnji večer. Hvala nocojšnjim gostom: akademskemu slikarju Janku Oraču, gledališkemu igralcu Gregorju Čušinu in stolnemu proštu dr. Janezu Grilu ter učencem Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja, ki bodo z glasbo obogatili nocojšnji večer. Hvala vsem sodelavcem in umetnikom, ki so s trudom, ustvarjalnostjo in srčno zavzetostjo s svojimi deli obogatili jubilejno leto in pričujočo razstavo, ki nagovarja srce in duha.
Umetnost je od najzgodnejših časov spremljala človeka na poti iskanja smisla. V krščanski tradiciji ima poseben pomen: je služenje resnici in lepoti, ki kažeta pot k Bogu. Papež Benedikt XVI. (2005–2013) je dejal, da je umetnik varuh lepote, papež Frančišek (2013–2025) pa nas je spomnil na to, da umetnost odpira prostorje upanja in ustvarjalnosti. Današnja razstava to potrjuje – v njej se lepota prepleta z vero, ustvarjalnost pa se odpira skrivnosti večnega in presežnega.
Tema razstave je upanje. V svetem jubilejnem letu, ki ga je papež Frančišek zaznamoval z geslom Romarji upanja, nas umetniška dela nagovarjajo k razmišljanju o tej temeljni kreposti. Upanje ni zgolj pričakovanje prihodnosti, temveč je globinska notranja moč, ki nas podpira v sedanjosti, osvetljuje naše korake in daje pogum v preizkušnjah. Svetloba, ki jo številni umetniki upodabljajo kot simbol upanja, nas spominja na Kristusa, ki je sam rekel: »Jaz sem luč sveta.« (Jn 8, 12) Vstopiti v svetlobo pomeni sprejeti obljubo vstajenja in odrešenja.
Občudovanje umetniških del je poleg estetske izkušnje lepote hkrati povabilo k osebnostni rasti. Umetnost nas vabi, da zaustavimo korak, se umirimo, čim bolj celostno zaznavamo, prisluhnemo in kontempliramo. Vabi nas, da v svetu, ki je pogosto zaznamovan s temo, prepoznavamo drobna znamenjasvetlobe. Spodbuja nas, da se odpiramo drug drugemu, da se učimo solidarnosti in gradimo skupnost. Moč umetnosti je v tem, da preoblikuje naš pogled na stvarnost in ga preusmerja k večnemu viru lepote, k Bogu samemu.
Dragi obiskovalci, razstava, ki jo danes odpiramo, naj bo za vse nas povabilo, da postajamo priče resničnega upanja v svetu. Tako kot umetniki s svojimi deli razodevajo luč, smo tudi mi poklicani, da v svojem življenju širimo mir, ljubezen in dobroto. Naj srečanje z umetniškimi deli okrepi vero, utrdi upanje in poglobi ljubezen.
Ob koncu še enkrat izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so omogočili nastanek in postavitev razstave, Baragovemu zavodu in posebej umetnikom, ki so v svojih stvaritvah uresničili to, kar je najbolj dragoceno – da človeka spomnijo na njegovo dostojanstvo in ga povabijo v bližino Boga.
Naj bo to odprtje potujoče razstave praznik lepote in vere, praznik občestva in upanja. Naj vas vse spremlja Božji blagoslov!
