Rožni venec je molitev, ki je preprosta in domača. Njegove korenine pa segajo daleč v izročilo Cerkve, v izročilo nepretrgane molitve prvih puščavnikov. V Marijinem spremstvu z rožnim vencem stopamo bližje k Jezusu in gledamo svoje dni v luči evangelija.
Rožnovenska nedelja
V svetu naglice in raztresenosti postane rožni venec kakor enakomeren dih – nežen, tih in hkrati globok. Pomaga v srcu urejati dogodke dneva ter v njih odkrivati Božjo navzočnost. Vsaka zdravamarija je korak k izviru resničnega miru. Molimo ga lahko povsod – doma, na poti, v cerkvi – v veselih trenutkih in v težkih preizkušnjah. Vsaka skrivnost rožnega venca je kakor okno, skozi katero luč evangelija razsvetljuje naše življenje.
Za rožni venec ne potrebujemo posebnega znanja. Potrebujemo le nekaj časa in odprto srce. Prav v njegovi preprostosti je skrita notranja moč: vodi nas od otroškega zaupanja, preko premišljevanja skrivnosti vere, h kontemplaciji Božje navzočnosti v vsakdanjem življenju.
Zato pogumno vzemimo rožni venec v roke. Naj bo naš zvesti spremljevalec, molitev srca in prostor tišine, v katerem najdemo oporo, upanje in veselje. Ni breme, ki bi ga morali nositi, ampak dar, ki odpira naše življenje za delovanje milosti. V preprostosti te molitve se skriva moč spreobrnjenja, v njenem ritmu pa harmonija, ki jo tako potrebujemo. Še danes odmeva prošnja svetega Janeza Pavla II.: Prosim vas, molite rožni venec.«
Patri kartuzijani,
Pleterje