Od 9. do 11. avgusta 2016 so imeli novomeški bogoslovci na Žalostni gori nad Mokronogom počitniško duhovno obnovo. Bivali so v prostorih mokronoškega župnišča. Duhovno obnovo je vodil tamkajšnji župnik in dekan Klavdio Peterca. Za vodilno misel duhovne obnove so vzeli starodavno teološko modrost: Gratia supponit naturam (Milost predpostavlja naravo). Svetost je namreč najprej osebnostna zrelost. Zrel človek pozna samega sebe in se kot takega sprejema. Šele če poznaš in sprejemaš sebe, se lahko ljubiš in potem znaš ljubiti bližnje in Boga. Pri tem nam pomaga Bog s svojo milostjo. Milost namreč stori, da radikalno živimo tisto, kar je že položeno v nas. V življenju pa ni naključij, naključja so le način, kako Bog ljudem 'ponudi' milost. To se lepo vidi v Svetem pismu, v življenju svetnikov, pa tudi v življenju slehernega izmed nas, če le imamo odprte oči za to, kako Bog vodi naše življenje.
Dan so pričenjali in zaključevali z molitvijo hvalnic in večernic v božjepotni cerkvi Žalostne Matere Božje, k sveti maši pa so vsak dan šli v župnijsko cerkev sv. Tilna na trgu, kjer so se srečevali s farani. En dan so poromali h križu ob Vejeršči na kraj mučeništva bl. Alojzija Grozdeta. Kot romarji pa so obiskali tudi svete stopnice. Tam so bogoslovci pobožnost namenili za nove duhovne poklice.
Med duhovno obnovo so jih obiskali novomeški novomašniki Matej, Roman in Štefan, rektor semenišča Roman Starc ter generalni vikar Božidar Metelko, ki jim je prinesel pozdrave gospoda škofa. Jezus je svoje učence povedel »na goro v samoto« (Mr 9, 2-7 ). Niso ostali tam. Vrnili so se v dolino, nazaj v vrvež vsakdanjega življenja. A izkušnja z gore jim je pomagala tudi takrat, ko je bilo hudo in težko. Bogoslovcem je poletna duhovna obnova pomagala, da bodo ob začetku novega akademskega leta, duhovno bogatejši, nadaljevali pot k duhovništvu.