»Skorajda je težko v cerkvenem letu doživeti praznik, ki bi bil tako nebeško in zemeljsko lep, tako geografsko in nebeško zedinjen, tako zgodovinsko in duhovno povezan.«
S temi besedami je upokojeni beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar nagovoril vse, ki smo se na praznik Karmelske Matere Božje, 16. julija zbrali na enem od vrhov Karmelske gore – v samostanu sester karmeličank v Mirni Peči.
Vzpon številnih vernikov, ki so napolnili kapelo, se je začel ob 16. uri s slovesnimi večernicami, ki jih je vodil župnik iz Šentjerneja, g. Janez Rihtaršič. Gospodu nadškofu in g. župniku so se pridružili tudi kaplan Aljaž Kraševec, bogoslovca Janez Peter Bohinc in Domen Špringer ter več ministrantov. Na harmoniju nas je spremljal g. Aljaž Zagorc.
Po večernicah nas je g. nadškof v meditaciji popeljal v globino Marijine lepote – k lepoti Vrha vrhov, k učlovečenemu Božjemu Sinu Jezusu Kristusu, ki smo ga častili v Najsvetejšem zakramentu in v hvaležnosti premišljevali o velikih rečeh, ki nam jih je storil Vsemogočni. Cilj našega praznovanja je prav to, da tako kot Marija dopustimo Bogu, da nam spremeni pogled in srce, da odkrijemo notranjo lepoto in smisel vsake stvari, vsakega bitja ter se damo v ponižnosti in veselju popolnoma na razpolago vsem Božjim načrtom.
Po slovesnem blagoslovu z Najsvetejšim je sledila skupna molitev rožnega venca. Vrh pa je slavje doseglo s sveto mašoob 18. uri, ki so se ji pridružili številni verniki od blizu in daleč.
G. nadškof je svojo homilijo sklenil s spodbudo: »Ko bomo zdaj ob 1700-letnici nicejsko-carigrajske veroizpovedi to vero izmolili, globoko zaupajmo v Božjo moč in prosimo, da bi zagledani v Devico Marijo s svojo molitvijo premagali sušo, da bi nam Marija tudi po prerokih našega časa, kakor v svojem času Elija, izprosila to roso globoke vere, globokega služenja, globoke edinosti.«
Sestre karmeličanke smo neizmerno hvaležne Bogu, da smemo v skritosti klavzure biti blizu Njemu, Mariji, pa na poseben način tudi ljudem. Počutimo se tako, kot bi čule pri zaprtih vratih zakladnice. Vemo, da je notri Zaklad, naš Gospod in srečne smo, ker lahko v veri in tihoti vsak dan doživljamo Njegovo navzočnost.
Ob takšnem slavju, kot je bilo na praznik Karmelske Matere Božje, pa se zdi, da so vrata Božjih zakladov na stežaj odprta in Marija, ki je prava zakladničarka, deli milosti na vse strani. Tako vidno, otipljivo, močno in veselo je, ko vrelci milosti kipijo in pojijo žejno puščavo, kar se vidi tudi po tem, koliko ljudi na novo prejme sveti škapulir, to blagoslovljeno Marijino obleko, v katero nas zagrinja in nas ščiti do zadnjega diha našega zemeljskega življenja.
mirnopeške sestre karmeličanke
