Nagovor škofa msgr. dr. Andreja Sajeta ob prazniku sv. Terezije Avilske v karmeličanskem samostanu v Mirni Peči, 15. oktobra 2025
»Prosimo Gospoda za milost, prosimo za Cerkev, za osebe, ki so se nam priporočile v molitev, za duše v vicah. Toda vse to brez hrupnih besed, le z iskreno željo, da bi bili uslišani …« Tako nas vabi sv. Terezija Jezusova - Velika, cerkvenaučiteljica in prenoviteljica karmelskega reda v knjigi Lastni življenjepis.
Lepo občestvo vernikov se nas je zbralo v sredo, 15. oktobra 2025, ob 7.30 na praznik te velike španske svetnice v Karmelu Marije, Kraljice angelov v Mirni Peči. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju hišnega duhovnika gospoda Jožeta Razingerja in mirnopeškega župnika mag. Blaža Franka daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.
Slovesno petje sester in zbranih vernikov je na harmoniju spremljala gospa Metka Pušenjak.
Po sveti maši smo skupaj molili rožni venec in vanj vključili mnoge namene. Poleg zgoraj naštetih tudi velik namen za mir in za nove duhovne poklice.
K temu nas je med drugim spodbudil tudi gospod škof v svojem nagovoru, ki si ga lahko preberete spodaj.
sestre karmeličanke, Karmel Mirna Peč
+++
Drage sestre karmeličanke, spoštovani verniki, dragi bratje in sestre!
Z veseljem vas pozdravljam ob prazniku svete Terezije Avilske, cerkvene učiteljice in matere prenovljenega Karmela. Zahvaljujem se vam, drage sestre, da nas sprejemate v svoj dom, kjer se v tihoti in molitvi dviga duh svetosti. Pozdravljam tudi vse vernike, ki ste prišli počastit to veliko svetnico in se z njo povezati v veri, ljubezni in molitvi.
Današnji praznik ni le spomin na eno največjih svetnic vseh časov, temveč praznik za vso Cerkev. Sv. Terezija Avilska(1515–1582) je bila žena izrednega duha in srca. Z združitvijo globoke kontemplacije in goreče dejavnosti je postala zgled popolne predanosti Bogu. V času preizkušenj in notranjih kriz Cerkve je ob sv. Janezu od Križa prenovila karmeličanski red ter mu vrnila prvotno gorečnost in čistost. Njen vpliv pa je segel daleč preko samostanskih zidov – vse do središča Cerkve.
Ko je papež Pavel VI. 27. septembra 1970 razglasil sv. Terezijo za cerkveno učiteljico, prvo žensko s tem naslovom, je poudaril, da njena duhovna modrost ni sad samo študija ali razuma, ampak »dar Svetega Duha, ki razsvetljuje srce tistega, ki ljubi«. Sv. Terezija nas uči, da prava modrost raste iz ljubezni in molitve, ne iz učenosti. Njeno življenje je dokaz, da se Božja resnica najgloblje razodeva v srcu, ki se povsem prepusti Bogu.
Terezija Avilska ni le svetnica preteklosti, ampak učiteljica današnjega časa. Njeno življenje je odmev Božjega glasu tudi v našem svetu, polnem hrupa, nemira in razpršenosti. V svoji knjigi Pot popolnosti zapiše: »Bog ne gleda toliko na velike stvari, temveč na ljubezen, s katero jih delamo.«
To sporočilo je danes izjemno aktualno. Svet nas vabi k učinkovitosti in uspehu, Terezija pa nas vabi k notranji zbranosti in zaupanju v Boga. Kjer svet išče moč v zunanjosti, ona kaže na moč srca, ki se umiri v molitvi in poslušanju Božje volje.
Današnje berilo iz knjige Modrosti (Mdr 7,7–14) nas spominja, da je resnična modrost Božji dar, ki ga prejme tisti, ki ga iskreno išče. Terezija je bila iskalka – žene, ki je molila, iskala in trpela, dokler ni našla resničnega vira miru v Bogu. Ta modrost jo je vodila, da je v preizkušnjah ostala zvesta, čeprav je večkrat doživela nerazumevanje, osamljenost in telesne bolečine.
V evangeliju (Jn 7,37–39) Jezus kliče: »Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije …« Terezija je to povabilo slišala in mu odgovorila z vsem srcem. Bila je žejna Boga – ne površno, temveč s hrepenenjem, ki je postalo izvir njene molitve in svetosti. Z njeno pomočjo lahko razumemo, da molitev ni le beseda, ampak odnos, prijateljstvo z Bogom, kot pravi sama:»Molitev ni nič drugega kakor zaupno pogovarjanje s tistim, za katerega vemo, da nas ljubi.«
Drage sestre, ve ste živa dediščina sv. Terezije. Vaše življenje v tihoti in molitvi je neprecenljiv dar Cerkvi in svetu. V času, ko se mnogi odtujujejo od Boga, ste ve skrite priče Božje navzočnosti. Hvala vam, da zvesto ohranjate karmeličanskega duha in vsak dan darujete svoje molitve in življenje za svet, za Cerkev, za duhovnike, za družine in za mir.
Vaša molitev je kakor studenec žive vode, ki napaja Cerkveno telo. Morda se zdi, da ste skrite in neopazne, a prav v tem je vaša moč. Tako kot Terezija tudi ve pričujete, da se resnična prenova Cerkve začne pri srcu, ki moli.
Dragi bratje in sestre, tudi nas sv. Terezija vabi, da postanemo ljudje molitve. Molitev ni privilegij redovnikov, temveč poklicanost vsakega kristjana. Je potreba vsakega od nas. Molitev nas povezuje z Bogom in nas uči poslušanja. Zato vas vabim, da vsak dan najdete čas za molitev – za tihoto pred Gospodom, za premišljevanje Božje besede, in v mesecu oktobru še posebej čas za molitev rožnega venca.
Na ta način se pridružujemo pobudi papeža Leona XIV., ki vabi vse vernike, naj z rožnim vencem krepijo notranjega duhovnega človeka ter varujejo Cerkev in svet. Tudi danes, ko človeštvo potrebuje mir, enotnost in upanje, je molitev rožnega venca preprosto in močno sredstvo, da v srca in družine prinesemo Božji mir.
Naj današnji praznik naj okrepi našo vero in poživi naše srce, ter v svetem letu upanja, utrdi krepost upanja. Sveta Terezija nas uči, da pot svetosti ni rezervirana za izbrane, ampak je odprta za vse, ki zaupajo in vztrajajo. Njeno življenje je pesem ljubezni do Boga in Cerkve, njen nauk pa klic k edinosti in molitvi.
Prosimo, naj nam sv. Terezija Avilska izprosi milost, da bi tudi mi imeli pogum za notranje spreobrnjenje, zvestobo molitvi in gorečo ljubezen do Cerkve. Naj nas uči iskrenosti, preprostosti in zaupanja, da bomo v vsakdanjem življenju prepoznali Božjo bližino.
Drage sestre karmeličanke, hvala vam, ker s svojo tišino govorite glasneje od mnogih besed, ker s svojo molitvijo nosite svet in Cerkev.
Dragi verniki, hvala za vašo molitev! Povabljeni ste, da se vsak dan še naprej pridružite sestram v molitvi – ne za zidovi samostana, ampak v svojem domu in v svojem srcu. V molitvi postanemo eno, združeni v Kristusu, ki nam daje svojega Duha. Molimo za mir, za družine, za mlade, za zaščito dostojanstva vsakega človeka, starejše in bolne, za nove duhovne poklice.
Naj bo današnji praznik za vse nas spodbuda za duhovno rast in za notranjo prenovo. Naj nas sv. Terezija spremlja, varuje in nas vodi po poti ljubezni, do popolne združitve z Bogom.
Amen.