Zadnjo sredo v avgustu je tudi letos potekala tradicionalna rekolekcija in družabno srečanje duhovnikov, katerih pobuda se je rodila v novomeški škofiji že v letu njene ustanovitve 2006. Namen teh srečanj je, da se duhovniki ob koncu počitniških mesecev še enkrat duhovno zberejo in tako pripravijo na novo pastoralno leto z njegovimi izzivi. Hkrati pa se ob koncu dopustov še enkrat srečanjo na povsem sproščeni človeško-družabni ravni, si podelijo svoja doživetja in skupaj preživijo del dneva v gradnji bratske skupnosti.
Rekolekcija je letos potekala v župnijski cerkvi v Veliki Dolini, na skrajnem JV robu škofije. Gospod škof je pripravil meditacijo, med katero je spodbudil, da še enkrat pregledamo sadove leta usmiljenja in naredimo trdni sklep za usmiljenje v življenju. Duhovniki naj bi usmiljenje izkazovali vernikom v zakramentu sprave in ob drugih srečevanjih, usmiljeni pa naj bi bili tudi drug do drugega. Drugo misel pa je posvetil kanonizaciji Matere Terezije iz Kalkute, ki je bila živ obraz Božjega usmiljenja s svojo konkretno skrbjo za najbolj uboge. V svojih nagovorih pa je spomnila tudi na to, da je ena od največjih revščin današnjega časa pravzaprav osamljenost, ki pa zadeva tudi zahodni svet. Mati Terezija nam je lahko zgled, kako opaziti stisko bližnjega in biti usmiljeni v konkretnih dejanjih. Po besednem bogoslužju so sledile še litanije pred Najsvetejšim.
Po krajšem druženju v Veliki Dolini so se duhovniki prestavili na tradicionalno lokacijo ob Leničevem domu, kjer je sledilo še kosilo pod taktirko Petra Kotarja in srečanje. Zaposleni na škofiji so pripravili različne možnosti družabnih igre, ki so mnoge zadržale v klepetu in preprostem razvedrilu. Drugi so odšli na sprehod po Krakovskem gozdu, tretji so se preprosto pogovarjali.
Tako je bil letos izpolnjen namen rekolekcije - piknika, porodilo pa se je tudi nekaj novih idej za prihodnja leta. Vsaj na delu programa se je letošnje rekolekcije udeležilo 60, torej večina novomeških duhovnikov.