Sestre Karmeličanke v Mirni Peči z veseljem sporočajo, da se bodo ob 500-letnici rojstva sv. Terezije Velike (Avilske) v njihovem samostanu ustavile njene relikvije, ki v letošnjem TEREZIJINEM JUBILEJNEM LETU obiskujejo vse karmeličanske samostane. Sv. Terezija Velika je bila rojena 28. 3. 1515.
V kapeli samostana v Mirni Peči (odprti tudi za vernike) bo možna molitev ob relikvijah:
- v soboto, 21. marca, od 12. ure dalje,
- na tiho nedeljo, 22. marca, ves dan,
- v ponedeljek, 23. marca, do 9. ure.
V nedeljo, 22. marca 2015, ob 16. uri bo slovesno somaševanje vodil novomeški škof Andrej Glavan.
PLAKAT O RELIKVIJAH SV. TEREZIJE V MIRNI PEČI
Nagovor škofa Glavana pri slovesnosti 22. marca 2015:
Bližamo se Veliki noči – prazniku Jezusove smrti in vstajenja. Jezus je svoje učence pripravljal na ta veliki središčni dogodek naše vere. V obrazložitvi/napovedi svoje smrti je izrekel pomenljive besede: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilo sadu … Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil.« (Jn 12,24-25). Na začetku evangelija pa smo slišali besede nekaterih ljudi, romarjev v Jeruzalem: »Radi bi videli Jezusa.«
Jezusu bi danes lahko rekli:
»Mnogi te iščejo in ne vedo, kako naj te srečajo. Drugi te iščejo, pa tega ne vedo, trkajo na napačna vrata. Vsakemu, ki te želi spoznati, se razodevaš v najvišjem trenutku svojega bivanja, udejanjenju skrajne ljubezni, ko si sprejel smrt, da bi mu živeli. Ti si pšenično zrno, ki umre, da bi se pomnožilo.«
Vsak od nas naj se vpraša ob evharistiji in ob čudoviti vzornici posvečenega življenja sv. Tereziji, ki se je vsa predala Bogu in so mnogi po njej doživeli Božji dotik. Če bi kdo prišel k meni in me prosil, da bi rad videl Jezusa, kaj bi mu rekel, kam bi ga peljal? Morda bi mu pokazal Križanega v sobi, znamenje krščanstva. V prvih stoletjih kristjani Jezusa niso upali uprizarjati na križu, ker je preveč kruta podoba, prekletstvo, norost. Samo Pavel je pred Galačani imel pogum, da je pokazal na Križanega. Pravoslavni kristjani še danes Jezusa na križu ne upodabljajo v agoniji s trnovo krono, ampak s kraljevo krono na glavi.
Tudi Jezusu je križ vzbujal strah. V evangeliju je apostol Janez omenil le vznemirjenje, ki ga je Jezus občutil ob misli na smrt. Drugi evangelisti so bolj jasni, ko pripovedujejo o njegovi stiski na Oljski gori. Pismo Hebrejcem pa govori o močnem vpitju, silnih klicih in solzah, s katerimi se je obračal k Bogu, ki bi ga mogel rešiti smrti.
Gospod, če bi me kdo prosil, da bi te rad videl, bi te pokazal na križu in bi mu rekel, da je največji izraz ljubezni, rekel bi mu, kaj je resnična ljubezen: dati življenje za ljubljene osebe in tudi za tiste, ki ne ljubijo.
Oprosti, Gospod, če bi me kdo prosil, da bi te rad videl, bi te moral videti v meni, ker bi moral biti eno s teboj. Moral bi tako živeti, da bi kot Pavel rekel, da si življenje meni Kristus, da ne živim več jaz, ampak v meni živiš ti. Moral bi biti pšenično zrno, pa velikokrat nisem, ker se bojim izgubiti življenje. Le upam lahko, da boš tudi meni v hoji za teboj dal moč, da sprejmem Očetovo voljo, da bom veroval, da je vse ljubezen, tudi trpljenje in smrt.
Za osebe posvečenega življenja pa velja še nekaj. Sodobni človek hrepeni po zgledih uresničenega bratstva in sestrinstva. Redovne skupnosti pa morejo in morajo biti tudi žive skupnosti in tako živeti ne le vsak osebno, ampak tudi kot skupnost, kot klas, ki mu Jezus daje življenje. Skupnost more kazati na Kristusovo prisotnost v edinosti src, ki so združena v Jezusovem imenu.
Ena izmed duš, ki je v svojem času odgovorila na Božji klic, da bi ji Jezus pomenil vse, je bila sv. Terezija Velika, vaša duhovna mati, ki je danes na poseben način navzoča med vami po relikvijah, ki so v naši sredi. Živela je v burnih časih, v času silnega vrenja v Španiji, odkrivanja in osvajanja novega sveta, ko so nastajali spori in napetosti med španskimi kraljestvi, ko se je dogajalo preganjanje, prisilno izseljevanje ali pa spreobračanje muslimanov in judov, verske vojne in reformacija v Evropi. Sama Terezija je zapisala: »Svet okrog mene je bil v plamenih. Spraševala sem se, zajeta v Božjo ljubezen, kaj lahko kot krhka, nemočna in v družbi nepomembna žena storim. Odgovor za moje življenje je bil: ’Zvesto živeti po evangeljskih svetih in sicer v skupnosti, kjer Gospodova ljubezen dozoreva za Božje kraljestvo.’«
Kako ji je uspelo, da je ob pomoči sv. Janeza od Križa ustanovila 17 v tem duhu prenovljenih samostanov? Zato, ker je gojila globoko ponižnost. Vadila se je v umiranju po zgledu pšeničnega zrna. Bog ji je podelil največje milosti prav v trenutkih, ko se je pred njim najbolj ponižala. Imela se je na tem svetu za najbolj nekoristno osebo. Eni so jo imeli za svetnico. Ko se je imela za nevredno in grešno, ji niso verjeli. Svojemu Božjemu zaročencu je potožila: »Gospod, zakaj mi ti ljudje nočejo verjeti? Reši ti to zadevo.« »Terezija, česa se bojiš? Če ljudje vedo za milosti, s katerimi sem te obdaroval, tedaj bodo ali mene slavili ali pa te obsojali.« In res, mnogi so jo obrekovali, imeli za hinavko, zapeljivko, polno napuha, celo inkviziciji je bila zatožena kot čarovnica. Papeški nuncij ji je celo zapovedal za nek čas, da se mora umakniti v kakšen samostan in ga ne sme zapustiti. Terezija je bila celo srečna zaradi tega ponižanja in sramotitve. Vsa ponižanja je potrpežljivo prenašala.
Terezija je doživljala, kot da je ves svet v plamenih. Ali ni tudi danes? Moralna zmeda, razkroj družine, terorizem, vojne, preganjanje kristjanov, kakršnega še ni bilo. Ali imamo vero, da lahko kaj storimo, da bi požar pogasili? Zato je vrhovni general karmeličanov ob 500-letnici Terezijinega rojstva 28. marca letos dal pobudo za molitev za mir po vseh karmeličanskih samostanih. Pobudo je podprl in se ji pridružil tudi papež Frančišek. Ta molitev naj bi bila 2 dni pred obletnico rojstva 26. in 27. marca. Pri nas to sovpada z molitvenim dnem in češčenjem ob radijskem misijonu na cvetni petek.
Ta dan naj bi se po zgledu sv. Terezije Jezusove tudi mi odločili, da naredimo tisto malo, kar lahko storimo, prepričani, da je stanje v svetu kritično.
Sv. Terezija – Jezusova, prosi za nas, da bomo pripravljeni storiti svoj delež za rešitev sveta.
Amen.