Sinoda je obnovila našo izkušnjo in željo, da bi bila Cerkev Božji dom in družina. Prav zaradi tega izkustva in želje po Cerkvi, ki bi bila bližja življenju ljudi, manj birokratska in bolj odnosna, sta se pojavila izraza "sinodalnost" in "sinodalen".
Besedi nam nudita začetno razumevanje, ki pa ga je treba še bolj razjasniti. To je Cerkev, za katero so mladi že leta 2018 na sinodi, posvečeni mladim, izjavili, da si jo želijo.
Na podlagi že opravljene refleksije bo pomen sinodalnosti treba razjasniti na različnih ravneh – pastoralni, teološko in cerkvenopravni. S tem bomo preprečili, da bi nam ta pojem zvenel preveč nejasno ali posplošeno oziroma da bi predstavljal kratkotrajno modno muho.
Bogastvo in globina sinodalnega procesa sta nam pokazala, da so prednostne naloge povečati število ljudi, ki se vključujejo v sinodalno pot, premagovanje ovir, ki se postavljajo na poti soudeleženosti, in občutek nezaupanja in strahu, ki ga nekateri čutijo.
Treba je poiskati načine, kako bi diakone, duhovnike, škofe v naslednjem letu bolj dejavno vključiti v sinodalni proces. Sinodalna Cerkev ne more shajati brez njihovega glasu, izkušenj ali prispevkov.
Sinodalna kultura mora postajati bolj medgeneracijska; treba bo imeti prostore za mlade, da bodo mogli svobodno spregovoriti o sebi, tako v lastnih družinah kakor s svojimi vrstniki in pastirji, vključno po digitalnih kanalih.
Gregor Lotrič