V katedrali sv. Štefana v Skadarju v Albaniji je v soboto, 5. novembra 2016, potekala beatifikacija nadškofa Drača Vincenca Prennushija in 37 tovarišev, ki so med letoma 1945 in 1974 umrli mučeniške smrti. Obred je kot papežev predstavnik vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Na slovesnosti je bilo 6 kardinalov in še 34 škofov iz vse Evrope, med njimi tudi škof Andrej Glavan. Albanski mučenci so simbolni mučenci komunizma, stalinizma in celo maoizma. Strašna ateistična diktatura, ki jo je zaznamovala velika krutost in je vladala do padca berlinskega zidu. Ti mučenci so iz obdobja 1945-1974. Tega leta je bil ustreljen zadnji duhovnik samo zato, ker je krstil otroka, kar je bilo v »prvi ateistični državi na svetu« strogo prepovedano. Eden od duhovnikov, ki je bil v zaporu več kot 20 let, je bil v znak priznanja zvestobe v veri pred kratkim imenovan za kardinala. Pri 85 letih je na beatifikaciji nosil relikvije svojih sotrpinov in mučencev. Prostori, kjer so bili zapori in mučilnice, so danes spremenjeni v muzej. Poleg pa stojita nova cerkev in samostan klaris, ki molijo in zadoščujejo za vnebovpijoče zločine.
Škof Andrej je še povedal: "V nedeljo so po zahvalni maši relikvije prenesli na stalno mesto v stransko kapelo. Ganljivo in hkrati lepo je bilo, ko smo v procesiji navdušeno peli v latinskem jeziku »Christus vincit, Christus regnat, Christus imperat. – Kristus zmaga, Kristus vlada, Kristus kraljuje.« Od ganjenosti nam je kar stiskalo srce. Kristus je zmagal tudi v Albaniji. To je bila za prihodnost Albanije in za vso Evropo res pomenljiva slovesnost."
V drugi polovici 20. stoletja je v Albaniji vladala okrutna komunistična diktatura, ki je zatirala kakršenkoli verski izraz. Leta 1967 se je Albanija razglasila za prvo ateistično državo na svetu. Brez razlike so bili preganjani katoličani, pravoslavni in muslimani, kleriki, redovniki in laiki, mladi in stari. Posebej pa so bili izpostavljeni katoličani, in sicer zaradi njihove kulturne dinamičnosti in močne verske identitete. Med novimi blaženimi sta dva škofa, enaindvajset škofijskih duhovnikov, sedem frančiškanov, trije jezuiti, en bogoslovec in štirje laiki. Vsi ti so pričevalno, s potrpežljivostjo, močjo in pristno vero sprejeli nepravično obsodbo in trpljenje.V trenutku smrti so imeli na ustnicah besede odpuščanja in zaupanja v Gospoda zase, za rablje in preizkušano domovino.
Kardinal Amato je v homiliji med drugim dejal: "Po Božji previdnosti je drevo križa, danes, ko je končan metež komunizma, vzcvetelo z novo energijo. Cerkev se je znova rodila, bolj sijajna kot prej, okrepljena s pričevanjem svojih mučencev.
Vemo, da vera v Albaniji ni nikoli zatonila. Ko je manjkalo duhovnikov, so starši krščevali svoje otroke in jih poučevali v veri ter blagoslavljali zakone. Okrepljene so bile prošnje in molitev rožnega venca. Obiskovali so muzeje, samo da bi premišljevali križanega in svete podobe. Pogosto so hodili v zapuščene cerkve, da bi tam molili. Na skrivaj so se obhajali božične in velikonočne slovesnosti. Otroci so pogosto v šolah uporabljali drugo ime in le doma svoje krstno ime. Skrivaj se je bralo Sveto pismo in duhovne knjige.
Po končani nevihti, je končno spet zasijalo sonce nad vašim močnim in pogumnim ljudstvom. Dokončno sta se zaprla muzeja ateizma v Tirani in Skadarju. 4. novembra 1990 pa ste obhajali mašo v kapeli na pokopaliču v Skadarju z udeležbo okrog 50.000 vernikov. 25. aprila 1993 pa je papež Janez Pavel II. blagoslovil temeljni kamen za svetišče Marije dobrega sveta, zavetnice Albanije.
Albanija, dežela orlov, ima poleg Jurija Castriota Scanderbega (1405-1468) v materi Tereziji iz Kalkute in v blaženih mučencih iz preteklega stoletja še dodatne častne junake vere in domovine, ki širijo v svetu dobro ime albanskega ljudstva. Blaženi mučenci, prosite za nas."