Izvolitev kardinala Jorgeja Maria Bergoglia je bila zame kot za mnoge majhno presenečenje, ker so vsi napovedovali vsaj nekoliko mlajšega papeža. Mogoče nas je v tako pričakovanje usmeril sam zaslužni papež Benedikt XVI., ki je večkrat omenjal, da želi breme papeške službe oddati na mlajša ramena. Tudi izvoljen je bil presenetljivo hitro.
Kardinala Bergoglia sem prvič poslušal leta 2009 v Quebecu na svetovnem evharističnem kongresu, kjer je bil eden od 6 glavnih referentov. Takrat so ga predstavili in tudi iz predavanja sem ga spoznal kot borca za večjo socialno pravičnost. Govoril je, da nas kristjane Evharistija obvezuje k večji solidarnosti in delu za uboge in brezpravne. Nekaterim so se zdele njegove misli zelo nove in skoraj revolucionarne, čeprav je bil znan kot nasprotnik teologije osvoboditve.
Predvsem pa me je osvojil s svojo preprostostjo, domačnostjo in globoko ponižnostjo, ko je že ob prvem nastopu tako iskreno prosil za duhovno bližino in molitev. Kdor je bil pozoren na nekatere malenkosti, je lahko videl, da ne bo suženj vseh protokolarnih malenkosti. Z izbiro imena pa je nakazal, da ga morda Sveti Duh nagiba k delu za duhovno prenovo Cerkve v Frančiškovem duhu, ki je duh bratstva, duhovne prostosti in celo uboštva, kar nakazuje tudi stil njegovega dosedanjega škofovskega služenja.
Njegova izvolitev me potrjuje v veri, da Sveti Duh vodi Cerkev in izbira take Petrove naslednike, kot jih naš čas potrebuje. Bogu hvala!
V torek, na praznik sv. Jožefa, se bomo ob koncu slovesnosti v stolnici z zahvalno pesmijo zahvalili za izvolitev papeža Frančiška. To storite tudi po župnijah naše škofije.
škof Andrej Glavan