« Nazaj na prvo stran

Škofijsko romanje v Neapelj

24. september 2019

z obiskom groba misijonarja Ignacija Knobleharja

Škofija Novo mesto in Občina Škocjan sta se v dneh od 23. – 26. 9. 2019 organizirali romanje v Neapelj z obiskom groba misijonarja Ignacija Knobleharja.

Maša v samostanu bosonogih avguštincev

Osrednji dogodek je bila maša v cerkvi Santa Maria della Verità pri samostanu bosonogih avguštincev v torek, 24. septembra 2019, ki je bila povezana z blagoslovom spominske plošče o našem velikem misijonarju. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Poleg njega je somaševalo kar 16 duhovnikov, saj se je 10 duhovnikom iz Slovenije pridružila še tamkajšnja skupnost bosonogih avguštincev pod vodstvom generalnega priorja njihovega reda p. Doriana Ceteronija, ki je za to priložnost prišel iz Rima. Prav tako se je 70 slovenskim romarjem priključila domača skupnost vernikov iz Neaplja, ki so izrazili posebno veselje nad tako enkratnim obiskom in nad likom slovenskega misijonarja, ki v domovini uživa tako velik ugled. Sv. maše sta se udeležila tudi slovenska veleposlanik pri Svetem Sedežu Nj. eks. Jakob Štunf in veleposlanik pri Republiki Italiji Nj. eks. Tomaž Kunstelj s soprogama.

Blagoslov spominske plošče

Ob koncu maše je sledil blagoslov spominske plošče, ki spominja na kraj smrti in pokopa slovenskega misijonarja Knobleharja. Plošča je znotraj cerkve nameščena v prehodu do kraja kripte. Dimenzije in lokacija plošče so bile določene s strani italijanskega ministrstva za kulturno dediščino in arheologijo, ki je odobrilo postavitev. Ploščo je romarska skupina pripeljala s seboj in jo v ponedeljek, na predvečer slovesnosti, pod vodstvom škocjanskega župana Jožeta Kaplerja namestila v cerkvi. Na plošči je napis v italijanskem in slovenskem jeziku, ki pravi:

V kripti  te Marijine cerkve je pokopan dr. Ignacij Knoblehar (1819 – 1858),
slovenski misijonar v Kartumu in apostolski provikar za Osrednjo Afriko.
Ob 200. obletnici njegovega rojstva postavili rojaki iz Slovenije.

Škof Glavan je nagovoru med mašo in v besedilu blagoslova poudaril pomembnost Knobleharjevega misijonarskega in raziskovalnega dela v osrednji Afriki, poleg tega pa povezal njegov lik z delom bl. škofa Antona Martina Slomška, s katerim sta bila sodobnika in sta bila oba vneta pastirja za svoje ljudstvo.

Zahvale in simbolično darilo ob koncu maše

Ob koncu maše je zbrane nagovoril tudi generalni prior reda bosonogih avguštincev, ki se je romarje srčno pozdravil in se zahvalil za zgled njihovega spoštovanja do svojega rojaka, misijonarja Knobleharja. Čeprav ni uradno razglašen za svetnika, že to samo dejstvo govori o tem, da ga lahko imamo za priprošnjika pri Bogu.

Tudi slovenski romarji so patrom avguštincem izrazili svojo hvaležnost, da so varuhi svetišča sv. Marije in kripte, v kateri počiva Ignacij Knoblehar. Posebno simbolično darilo pa so predali predstavniki Kulturnega društva dr. Ignacij Knoblehar iz Škocjana, ki so na Knobleharjev grob prinesli šatuljo z zemljo s Stopnega pri Škocjanu, kjer stoji romarska cerkev Matere Božje, ki je bila Knobleharju posebno ljuba, Marija pa njegova priprošnjica in zavetnica. S postavitvijo spominske plošče je v cerkvi Santa Maria della Verita v Neaplju postavljeno trajno obeležje na našega slovenskega misijonarja Ignacija Knobleharja. Slovesnost se je sklenila v prijetnem druženju z domačini.

Ostali romarski program

Romarji so se poleg obiska Knobleharjevega groba v ponedeljek povzpeli na ognjenik Vezuv. Po slovesnosti v torek so si ogledali znamenitosti Neaplja. V sredo pa sledi še ogled Pompejev in Montecassina ter povratek v domovino.

Kratek življenjepis dr. Ignacija Knobleharja

Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija 1819 v Škocjanu na Dolenjskem. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in leta 1837 v Novem mestu poslušal njegovo pridigo. Študiral je v Ljubljani in v Rimu. 9. marca 1845 je prejel duhovniško posvečenje in bil določen za misijon v osrednji Afriki. Cilji njegovega misijonskega delovanja v Sudanu so bili: spreobrnjenje domačinov, pastoralna skrb zanje in prizadevanje za odpravo suženjstva. Leta 1848 je Knoblehar postal apostolski vikar. Pokroviteljstvo misijona je prevzela Avstrija. Knoblehar je ustanovil več misijonskih postaj. V šolah in zgledom je vzgajal domačine. Leta 1857 je drugič odpotoval v Evropo, vendar se je zaradi oslabelosti ustavil v Neaplju, kjer je 13. aprila 1858 pri bosonogih avguštincih umrl zaradi malarije.