V nas še vedno odmeva slovesnost škofovskega posvečenja. Pastirska palica ali pastoral je zunanje in vidno znamenje škofovske službe, ki simbolično odstira skrivnost škofovskega služenja.
Pastirska palica je simbol škofovske pastirske službe. Po razlagi cerkvenih očetov pastir s palico po eni strani prikliče nazaj tiste ovce, ki se želijo razkropili, po drugi pa spodbuja tiste, ki se iz lenobnosti zapirajo v svoj svet. Palica škofa Andreja Sajeta izraža, da je smisel in poslanstvo Cerkve v razodetju Kristusa. Škof je porok tega poslanstva. Cerkev kot Kristusovo telo ima svoje poslanstvo v razodetju Božjega Sina, njegovega življenja in ljubezni, to je daru odrešenja.
Na pastirski palici sta kot dve strani iste medalje upodobljena dva svetopisemsko prizora; škof gleda svetega Petra, ki daje življenje Gazeli, ljudstvo pa vidi Kristusa, ki od mrtvih obuja mlado deklico. To pomeni, da Peter živi ves znotraj Kristusa, je v njegovem telesu. Zato se v Petrovih potezah, dejanjih in besedah razodeva Kristus. Tako ljudstvo neposredno doživlja smisel Cerkve, razodetje Kristusa.
Kristus je obudil mrtvo deklico z besedami »Talita kum«, ki v Novi zavezi ostane živa v spominu verujočih. Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti. (Mr 5,35–43)