Sveti Jožef, zaščitnik svete Cerkve in zavetnik novomeške škofije

Sveti Jožef se je v javnem bogoslužju Cerkve pojavil razmeroma pozno, saj so njegov praznik začeli obhajati šele v 14. stoletju. Češčenje ženina Device Marije in poglavarja svete Družine pa se je vedno bolj širilo, zato je papež Gregor XV. leta 1621 ukazal, naj se god sv. Jožefa obhaja v vsej katoliški Cerkvi 19. marca kot zapovedan praznik, papež  Pij IX. pa je leta 1870 sv. Jožefa razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, prvega maja pa praznujemo tudi god sv. Jožefa delavca. Sveti Jožef je tudi glavni zavetnik novomeške škofije ter velja tudi za zavetnika »slovenskih dežel« – naše domovine, ki je posejana s številnimi cerkvami, zgrajenimi njemu v čast.

Jezusov krušni oče ali rednik sv. Jožef je bil prav tako kot Devica Marija deležen edinstvene svetosti. Popolnost in svetost se namreč ne izključujeta, ampak obstojita samo v ljubezni do Boga. Bitna svetost, obstoječa v posvečujoči milosti, se je tudi pri sv. Jožefu uveljavljala na ravni njegovega celotnega nravnega življenja. Tako je sv. Jožefa v tem oziru odlikovala močna vera, popolna pokorščina božjemu načrtu in volji ter globoka preudarnost in nesebičnost. Veličina njegove poklicanosti in svetosti pa je bila junaška, docela nesebična zvestoba v varovanju skrivnosti učlovečene božje Besede, Marijinega devištva ter v čuvanju in skrbi za Jezusa v njegovi otroški dobi…Zato poznavalci življenja sv. Jožefa verjamejo, da je v skladu s starodavnim prepričanjem Cerkve egiptovski Jožef, ki je storil veliko dobrega za starozavezno božje ljudstvo Izrael v njegovi stiski, predpodoba bodočega varuha sv. družine.  

V Svetem pismu tega Božjega izbranca pri uresničevanju skrivnosti odrešenja omenjata evangelista Matej in Luka. Zaradi vzvišene naloge, ki mu jo je Bog namenil, je bil od vsega začetka utrjen v milosti. K sv. Jožefu, poglavarju svete nazareške Družine, se verni ljudje radi zatekajo zlasti v težavnih družinskih zadevah, pa tudi v gospodarskih stiskah. Osebno (krstno) ime Jožef (»naj /Bog/ doda /potomstvo/«) je bilo med Slovenci dolga stoletja med najbolj pogostimi, zadnje čase pa, žal, vedno bolj izginja. 

V Sloveniji je sv. Jožefu posvečenih 27 župnijskih cerkva, 17 podružničnih in 15 kapel. V novomeški škofiji pa sta sv. Jožefu posvečeni dve župnijski cerkvi: v Starem trgu ob Kolpi in na Suhorju v Beli krajini. Podružnične cerkve pa so sv. Jožefu posvečene v sledečih krajih: Ribnik v župniji Črmošnjice, Trška Gora v župniji Krško, Gorenci v župniji Semič, Veliki Vinji Vrh v župniji Šmarjeta in Podklanec v župniji Vinica.

Vira: Leto svetnikov in Ognjišče

Zbral in uredil: Franci Koncilija