« Nazaj na prvo stran

Sveti trije kralji in koncert VAJS

8. januar 2016

Na slovesni praznik Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev je škof Andrej obhajal slovesno bogoslužje v novomeški stolnici. Pri sveti maši je prepeval zbor Vokalna akademija Jurij Slatkonja, ki je prepeval izbrane zborovske božične pesmi. Posebnost tokratnega sodelovanja pri maši je bila, da so zboru dirigirali dijaki, ki se izobražujejo na Konservatoriju za glasbo Jurij Slatkonja, pod mentorstvom prof. Aleša Makovca. S tovrstno prakso se pripravljajo na poklic zborovodje, ki ga bodo lahko opravljali v domači župniji ali kje drugje.

Dirigenti so bili: Jakob Brodarič, Marko Brodarič, Marta Lipoglavšek, Sandra Murgelj, Anamarija Fink, Tomaž Kavšek in Andrej Resnik. Solist baritonist je bil Tom Kobe, na orglah je zbor spremljal Žiga Jernejčič.

Po maši smo prisluhnili še krajšemu programu, v katerem je zbor odlično predstavil štiri zelo raznolike in morda manj znane božične pesmi.

Nagovor škofa pri sveti maši

Uvod

Zbral nas je praznik Treh kraljev. Modri so prišli in prinesli darila zlata, kadila in mire, ki imajo simboličen pomen: kadilo velja Bogu, zlato kralju, mira pa je nekako napoved trpljenja in smrti. Tudi nas je nocoj zbral novorojeni Odrešenik, darujmo soje grehe, da bomo očiščeni po njegovi milosti in usmiljenju vredni darovati sveto daritev.

Homilija

Za razliko od ostalih božičnih praznikov, ki so v glavnem usmerjeni na jaslice in sveto družino, današnji dogodek široko odpira vrata vsem narodom sveta. Govori nam: Gospod ni prišel na svet za ozek krog izbrancev, poslan je, da bi se po njem vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice.

1.B.: Prerok Izaija je že stoletja pred Kristusovim rojstvom napovedal: »Vstani, prestolnica Jeruzalem, kajti prišla je tvoja luč in Gospod veličastva … narodi bodo prišli k tvoji luči, kralji k siju tvoje zarje …« (Iz 60, 1-3). Kakšna radost ponovne svobode sije iz teh prerokovih besed. Modri so začeli to procesijo predstavnikov vseh narodov, ki se nadaljuje do današnjih dni, le da je ta novi Jeruzalem – danes Cerkev pod vodstvom papežev od sv. Janeza Pavla II., ki so mu rekli Pastir narodov in so se milijoni in milijoni zbirali ob njem v Rimu in po svetu, vse do papeža Frančiška, ki kljub letom neutrudno obiskuje narode, zlasti tiste, ki so v raznih stiskah od vojn, nemirov, do revščine, skratka tiste, i najbolj potrebujejo luč tolažbe in upanja.

2.B.: Prav tako je Pavel dopovedoval Efežanom, da so pogani soudeleženi, sodediči Kristusovega odrešenja; nihče ni izključen, vsakomur je pot do Boga odprta, kar nam v svetem letu simbolično govorijo tudi sveta vrata usmiljenja.

Prav te Pavlove besede, ki so že njega navdihovale, da je bil stalno na misijonskih potovanjih, imajo temelj v Jezusovih besedah: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode.« Te besede so osnova misijonske mili in dejavnosti.

Dragi bratje in sestre!

Današnji praznik nam slika modre s svojimi darovi. Spominja nas, da mi tolikokrat prihajamo pred njega praznih rok. A on je zadovoljen z našo revščino, posebno pa, če mu darujemo svoje srce. Bog si želi, je zaljubljen le v naša srca. A srce modernega človeka je majhno, egoistično. V njem je prostora le zanj in za zelo majhen krog. Jezus pa želi, da ga razširimo na druge. K temu nas spodbuja Cerkev, ko nam polaga na srce misijonsko dejavnost upoštevajoč potrjeno realnost – pravilo – da se duh obogati s tem, kar prejme, srce pa s tem, kar da (kot je zapisal pisatelj Victor Hugo).

Predvsem pa občudujmo Božjo skrb, ki pomaga vsakemu na poti iskanja s svojo milostjo. Dovolj svetlobe daje vsem, ki hočejo verovati, in dovolj teme, da ostaja vsak svoboden.

Modri so na podlagi nebesnih znamenj iskali novorojenega kralja, našli pa otroka preproste in revne družine. Takrat se jim je morda razkrilo spoznanje, da se veličina in neskončnost Boga razodeva v ljudomilosti, v krotkosti in dobrohotnosti srca.

Pot in iskanje ter povpraševanje treh modrih nam lepo nakazuje dejstvo, da smo tudi mi vedno na poti: verujemo, imamo cilj, ki je polno, neminljivo večno življenje. Na poti pa potrebujemo zvezdo, luč, ki je predvsem Božja besed. Ta je tudi modrim pomagala, ko se je zvezda skrila. Potrebujemo pa tudi oporo drug drugega.

Amen.