Alfonz Marija Ligvorij se je rodil 27. septembra 1696 v kraju Marianella pri Neaplju kot najstarejši od osmih otrok bogate plemiške družine. Bil je izredno nadarjen in že pri sedemnajstih letih je končal študij prava z doktoratom in postal uspešen odvetnik. Veliko je molil in obiskoval bolnike in jim stregel. Zmota v neki pravdi pa ga je pripeljala do spoznanja, da ga Bog kliče drugam. Kljub nasprotovanju domačih je sklenil, da postane duhovnik.
Mašniško posvečenje je sv. Alfgonz Marija Ligvorij prejel leta 1726 kot član misijonskega društva neapeljskih duhovnikov. Takoj je začel delovati z modernimi prijemi v domačem mestu, zlasti med moško mladino. V nasprotju s tedanjim baročnim okusom so bile njegove pridige naravne, krepke in jasne. Med zdravljenjem v nekem gorskem kraju nad Neapljem je videl popolno zapuščenost in nevednost tamkajšnjih ljudi in sklenil je, da bo ustanovil redovno družbo za pomoč najbolj zapuščenim. Tako je že 9. novembra 1732 zaživela »Kongregacija presvetega Odrešenika«. Odrešenik se po latinsko pravi Redemptor, zato se njegovi redovniki imenujejo redemptoristi. Sprva je kazalo na popoln polom, pozneje, zlasti potem, ko je delovanje družbe po zaslugi Klemna Dvoržaka zajelo avstrijske dežele, pa se je povsod hitro širila in še danes uspešno deluje posebno na področju ljudskih misijonov. Družbo redemptoristov je leta 1749 potrdil papež Benedikt XIV.
Sveti Alfonz Ligvorij in njegovi tovariši so na misijonih poleg osnovnih verskih resnic obravnavali tudi take, ki vernikom vzbujajo zaupanje v Boga, v njegovo ljubezen do ljudi in v božje usmiljenje, ki se razodeva v njegovem trpljenju in v evharistiji. Verovali pa so tudi v dobroto Matere božje in moč njene priprošnje. Sv. Alfonz Ligvorij je hotel, da bi bili njegovi misijonarji ne le dobri pridigarji, temveč tudi razumevajoči spovedniki. Papež Klemen XIII. je Alfonza Ligvorija leta 1762 imenoval za škofa v mestu Santa Agata pri Neaplju. Škofijo je novi škof hitro in temeljito prenovil. Za vernike je napisal vrsto molitvenikov, od katerih je bilo precej poslovenjenih že v prejšnjem stoletju. Osrednja misel Alfonza Ligvorija v njegovih spisih je bila nenehna zahvala za odrešujočo božjo ljubezen. Umrl je 1. avgusta leta 1787, na ta dan praznujemo njegov god. Za blaženega je bil razglašen že leta 1816, med svetnike pa je bil prištet leta 1839. Papež Pij IX. ga je leta 1871 razglasil za cerkvenega učitelja. Svetega Alfonza častijo kot svojega zavetnika spovedniki in profesorji moralne teologije.
Vir: Ognjišče
Zbral in uredil: Franci Koncilija