Cerkveni zgodovinarji sv. Hieronima uvrščajo med štiri velike cerkvene učitelje krščanskega Zahoda, s katerimi je postavil močne temelje samostojni latinski bogoslovni šoli. Cerkev ga časti kot najpomembnejšega učitelja v razlaganju in prevajanju Svetega Pisma.
Sv. Hieronim se je rodil okoli leta 345 - 347. V njegovem rojstnem kraju je bilo precej deklariranih kristjanov, ki pa so bili po načinu življenja še vedno pogani. Deček je bil zelo nadarjen in starši so ga poslali najprej v Milano, nato pa v Rim, da bi se izobrazil pri tedanjih najboljših učiteljih. Imel je izreden dar za jezike in prav kmalu je dovršeno obvladal grščino in latinščino. Želel je postati kristjan in za veliko noč leta 366 ga je papež Liberij tudi krstil. Tako se je zanj začelo povsem novo življenje. Potoval je v Galijo in se spotoma za nekaj časa ustavil v Ogleju (tedanji Akvileji), kjer se je seznanil z družbo duhovnikov in resnih kristjanov, ki so skupaj prebirali Sveto pismo in se pogovarjali o bogoslovnih in duhovnih vprašanjih. Nato je odpotoval v Palestino, da bi obiskal svete kraje. Leta 379 so ga posvetili v duhovnika, potem pa je bil nekaj časa v Carigradu učenec velikega cerkvenega učitelja sv. Gregorja Nacianskega. Leta 382 se je v Vatikanu spoznal s papežem Damazom, ki ga je imenoval za svojega tajnika. Veliko sta se pogovarjala o Svetem pismu in papež je Hieronimu dal pobudo da na novo prevede celotno Sveto pismo stare in nove zaveze v latinščino. Hieronim je Sv. Pismo prevajal domala 30-let, kar je bilo za tiste čase nekaj izrednega in je s tem veličastnim delom upravičeno zbujal občudovanje in spoštovanje. Tako je tridentinski koncil leta 1546 Hieronimov prevod sprejel za uradno svetopisemsko besedilo zahodne Cerkve. Sv. Hieronim je umrl 30 septembra leta 419 (ali 420). Njegove posmrtne ostanke so v 13. stoletju zaradi turške nevarnosti prepeljali v baziliko Marije Velike (Santa Maria Maggiore) v Rimu.
Skozi stoletja je bil sv. Hieronim čaščen posebno na Hrvaškem in v Sloveniji, saj je bilo od nekdaj splošno znano, da je izhajal iz kraško-istrskih krajev. Med 23. in 26. oktobrom 2019 je v Ljubljani v okviru Hieronimovega leta (ob 1600-letnici smrti) potekal simpozij Hieronymus noster (Naš Hieronim). To je bil največji simpozij o svetem Hieronimu na svetu do tedaj. Na njem se je zvrstilo več kot 100 predavateljev iz 18 držav, ki so iz različnih vidikov zgodovine, arheologije, teologije, patristike, klasične filologije in eksegeze osvetlili Hieronimov lik.
Sv. Hieronim je zavetnik teologov, učenjakov, učiteljev, študentov, prevajalcev, asketov in znanstvenih ustanov, Dalmacije in mesta Lyon v Franciji. Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 25. julija 2020 sv. Hieronima na pobudo koprske škofije, imenovala za zavetnika Škofije Koper. Slovesna razglasitev je bila 26. septembra 2020 v koprski stolnici. Na Slovenskem je sv. Hieronimu posvečenih devet cerkva.
Vir: Ognjišče
Pripravil: Franci Koncilija