Sv. Marko je bil rojen v Jeruzalemu, kjer se je v njegovi rojstni hiši po Gospodovem vnebohodu zbiralo prvo krščansko občestvo. Mladega Marka je za prestop iz judovstva v krščanstvo pridobil apostol Peter in ga tudi krstil. Kot njegov učenec se je seznanil s krščanstvom, nekaj časa pa je apostola Pavla spremljal tudi na njegovem prvem misijonskem potovanju.
Zatem je s svojim sorodnikom Barnabom oznanjal evangelij na otoku Cipru. Po starem izročilu je nato Marko odšel v Aleksandrijo v Egiptu, kjer je postal prvi škof. Leta 62 je Marko v Rimu obiskal apostola Pavlu, ki je bil v ječi. Po Pavlovi osvoboditvi je bil nekaj časa sodelavec apostola Petra, kjer je na prošnjo rimske krščanske občine napisal svoj evangelij, v katerem je zapisal vse, kar je Peter oznanjal o Jezusu od njegovega krsta v Jordanu do njegovega praznega groba v Jeruzalemu. Markov evangelij je po nastanku najstarejši, po obsegu pa najkrajši. Simbol evangelista Marka je lev, ker svoj evangelij začenja z nastopom Janeza Krstnika, ki je bil »glas vpijočega v puščavi«. Marko je nazadnje deloval v Aleksandriji, kjer je umrl mučeniške smrti. Njegove posmrtne ostanke so kasneje iz Aleksandrije prenesli v Benetke, kjer so v 11. stoletju njemu na čast sezidali veličastno katedralo, Markovo cerkev. Od tam se je češčenje sv. Marka kasneje preneslo tudi v naše kraje. Evangelista sv. Marka upodabljajo s krilatim levom z odprto knjigo in peresnikom v rokah. Kot patrona ga častijo kmetje, slikarji, zidarji in notarji.
V Sloveniji je dvanajst cerkva posvečenih evangelistu sv. Marku: tri so župnijske, devet je podružničnih, imamo pa tudi eno kapelo.
Novomeška škofija ima kar pet cerkva posvečenih sv. Marku - to so: župnijska cerkev v Cerkljah ob Krki, podružnične pa so v Butoraju (Črnomelj), na Daljnih Njivah (Sinji Vrh), v Bušinji vasi (Suhor) in v Tihaboju (Sv. Križ – Gabrovka).
Vira: Ognjišče in Leto svetnikov II.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
