Nagovor novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta pri sveti maši ob simpoziju: »Človeška oseba in njegova umetna inteligenca« - Teološka fakulteta UL, Ljubljana, 25. oktober 2025
Spoštovani udeleženci simpozija, dragi bratje in sestre!
Lepo vas pozdravljam v kapeli Teološke fakultete v Ljubljani, kjer danes razmišljamo o človeku in njegovi umetni inteligenci.
Hvaležen sem, da se v teh dneh bioetiki iz različnih držav Srednje Evrope srečujete prav tukaj, v Sloveniji, da bi skupaj iskali poti, kako v svetu hitrega tehnološkega razvoja ohraniti človeka – bitje, ki ga je Bog ustvaril po svoji podobi. Veseli me, da ta simpozij odpira prostor za poglobljen premislek, kako napredek, ki ga prinaša umetna inteligenca, vpliva na našo človeškost, svobodo in duhovnost.
Umetna inteligenca je ena največjih priložnosti in hkrati izzivov našega časa. Omogoča neverjetne dosežke na področju znanosti, zdravstva, izobraževanja in komunikacije. Toda hkrati nas sooča z vprašanjem: kdo je človek, ko stroji začnejo razmišljati, odločati in ustvarjati?
Cerkev že dolgo opozarja, da tehnološki napredek sam po sebi ni zagotovilo za moralni napredek. Papež Frančišek je večkrat poudaril, da mora razvoj umetne inteligence vedno služiti človeku, nikoli pa ga nadomestiti. Tehnologija nas torej vabi k odgovornosti – da iščemo resnico in dobro.
Evangeljski odlomek nam razodeva globoko resnico o človekovem odnosu do Boga (Lk 18,9-14). Jezus nam predstavi dva človeka, ki sta prišla molit: farizeja in cestninarja. Farizej stoji v templju pokončno, samovoljno, s pogledom uprtim vase. Hvali Boga, a v resnici hvali samega sebe: »Hvala ti, ker nisem kakor drugi ljudje.« Njegova molitev ni odpiranje srca, ampak samozadostnost, ki ne potrebuje Boga.
Cestninar pa stoji daleč proč, s pogledom uprtim v tla, in izreče preprosto prošnjo: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« On se zaveda svoje slabosti in nemoči. Njegova beseda prihaja iz srca, iz iskrene ponižnosti. In prav ta človek, pravi Jezus, je odšel domov opravičen.
Farizej je prepričan, da si lahko z lastnimi dejanji zasluži Božjo naklonjenost, medtem ko cestninar zaupa Božjemu usmiljenju. Tu je bistvo evangelija – Bog se ne ozira na zunanjost, ampak na srce. Ponižnost odpre vrata milosti, napuh pa jih zapre.
Ta prilika nas vabi k iskrenosti in notranjemu spreobrnjenju. V času, ko se človek zanaša na svoje zmožnosti in algoritme, nas Jezus kliče k ponižnosti – da bi znali stati pred Bogom kot prosilci, ne kot ustvarjalci popolnosti.
Spoštovani! Umetna inteligenca nas izziva, da ponovno odkrijemo kaj pomeni biti človek. Ne gre za tekmovanje s strojem, ampak za rast v modrosti in ljubezni. Človek, ki kleči pred Bogom, razume svojo veličino in svojo mejo. Le ponižen človek je res svoboden.
Vesel sem, da ta simpozij poteka v Sloveniji. Prepričan sem, da bodo vaše razprave prinesle bogate sadove – ne le za znanost, ampak tudi za skupnost, ki išče pot odgovornega in sočutnega sobivanja.
Naj Sveti Duh razsvetljuje vaše misli, da bi umetna inteligenca služila življenju. In naj nas vse vodi Pavlova misel: »Kar koli že delate, delajte iz srca, kot da delate za Gospoda« (Kol 3,23).
--
Povezava na dogodek:
