V nedeljo, 7. septembra 2014, je škof Glavan v župnijski cerkvi v Mokronogu blagoslovil obnovljeno oltarno sliko sv. Tilna (Egidija), in nov tabernakelj. Poleg domačega župnika in dekana, g. Klavida Peterca, sta bila navzoča tudi nekdanja župnika g. Matjaž Križnar, sedaj v Zagorju ob Savi, in vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut ter trebanjski prodekan g. Robi Hladnik.
"Sv. Tilen se vrača v Mokronog. Po 5 letih restavratorskih del bomo danes, na Tilnovo nedeljo, njegovo podobo skupaj s prenovljenim tabernakljem blagoslovili. Naj se vaše oči in vaša srca odslej še bolj zaupno ozirajo vanj, ki je zavetnik vaše cerkve in vaše župnijske skupnosti." je zbrane pozdravil g. škof.
Iz nagovora škofa Glavana pri sv. maši
[...] V današnjem evangeliju Jezus spomni na dva zelo pomembna vidika krščanskega življenja. Na odgovornost drug za drugega in na pomembnost skupne molitve.
Pred grehom, napačnim ravnanjem, moramo svariti drug drugega. To smo dolžni iz zavesti, da smo del ene same velike družine in da smo zaradi tega odgovorni drug za drugega. Posvariti moramo najprej na štiri oči, če to ne zadošča pa pred skupnostjo. Biti Jezusov učenec namreč pomeni, hoditi skupaj in si pomagati. Jezus zagotavlja skupnosti tudi posebno milost. V današnjem evangeliju je dejal: »Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v katerikoli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18, 19-20). Zbiranja farne družine nedeljo za nedeljo ima prav ta namen, da se použiva v edinosti z Bogom in med seboj.
Jezusova obljuba je čudovita. Enodušna skupna molitev, molitev več ljudi, zedinjenih, soglasnih v skupni prošnji, je več vredna; lahko bi rekli vsemogočna. Pogoj je medsebojna ljubezen. Zakaj nebeški Oče raje sprejme molitve, ki jih izrečemo v edinosti? Razlog je v tem, da so take molitve bolj prečiščene. Pogosto je molitev vrsta sebičnih prošenj, ki nas bolj spominjajo na berače, ki stoje pred kraljem, kot na otroke pred Očetom. Kar pa prosimo skupaj z drugimi, osebna korist gotovo manj umaže. V stiku z drugimi laže čutimo tudi njihove težave in jih nosimo z njimi.
Medsebojna ljubezen zedinja srca in zagotavlja Jezusovo navzočnost. Takrat Jezus sam z nami prosi Očeta za milost. [...]
O, kako drugače bi potekalo naše življenje, če bi imeli to pred očmi: Če bi se tega zavedala vsaka molitvena skupina, vsaka skupnost v župniji, vsaka družina, ko se zbere k molitvi. Kako pomembno je, da so v posvečujoči milosti in se uglasijo v medsebojni ljubezni kot eno srce in ena duša. Biti združeni v Jezusovem imenu pomeni, biti združeni v tisti medsebojni ljubezni, ki jo hoče Jezus. To je ljubezen, ki se zna poistovetiti z drugim, ki zna poslušati izgubljati, odpuščati, skratka, ki se zna izničiti, ker je tako ljubil Jezus. Jezusova navzočnost sredi med nami je najdragocenejši zaklad vsega krščanskega življenja.
Dragi bratje in sestre!
Danes ob začetku šolskega in katehetskega leta prosimo tako zedinjeni za naše veroukarje, da bi bili odprti za Jezusovo oznanilo, prosimo za katehete, da bi bili uspešni in učinkoviti sejalci veselega oznanila v mlada srca. Prosimo ne nazadnje za starše otrok, da bi bili odgovorni in skrbni prvi učitelji svojih otrok in da bi vsaj podpirali delo Cerkve in tako izpolnili svojo nalogo, ki so jo sprejeli pri krstu svojih otrok. Tudi slovenski namen apostolstva molitve za ta mesec je: Da bi vzgojne ustanove posredovale mladim vrednote, ki plemenitijo glavo in srce. Naj vse katehete, katehistinje, starše in veroukarje blagoslovi vsemogočni Bog Oče in Sin in Sveti Duh.
Amen.