V postnem in velikonočnem času 2015 bo v Škofji Loki ponovno uprizorjen Škofjeloški pasijon. Tega je davnega leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič in je kot najstarejše ohranjeno dramsko besedilo edinstvena priča srednjeveško baročne dramatizacije.
Zaradi svoje vsebine in spektakularnosti ima Škofjeloški pasijon tudi posebno in izrazito sporočilno moč. Uprizoritev po šestih letih bo vsekakor velik dogodek nacionalnega pomena, prav tako pa je dogodek pomemben za vsakega posameznika - spokornika, ki se v postno velikonočnem času lahko sreča in zbliža z Jezusom.
Pasijonski prizori in slike, v katerih bo nastopilo več kot 800 igralcev, med njimi tudi desetine konjenikov, se bodo v procesiji na prenosnih odrih pomikale po ulicah in trgih starega jedra Škofje Loke ter na štirih prizoriščih uprizorili zgodbo človeštva od raja do prihoda Odrešenika in njegovega trpljenja.
Poleg same predstave boste lahko uživali tudi v pasijonskem utripu mesta, ki se v postno-velikonočnem času odene v posebno srednjeveško podobo. Na razpolago bodo tudi posebni pasijonski spominki, izbrana postno-velikonočna kulinarika ter kulturno dogajanje na temo Škofjeloškega pasijona.
Za več dodatnih informacij je na voljo uradna spletna stran Škofjeloškega pasijona: www.pasijon.si
in posebna pasijonska pisarna na kontaktih: info@pasijon.si ali matej.peternelj@pasijon.si.
V dekaniji Novo mesto smo se dogovorili, da bomo organizirali ogled Škofjeloškega pasijona iz različnih župnij naše dekanije in tudi ob različnih dnevih, kot so bile razpisane posamezne predstave. Tako smo skupaj poromali župljani iz župnij NM – sv. Lenart in NM – stolna župnija. Sprva ni kazalo, da bo veliko zanimanje. Ker pa je bila predstava dejansko predzadnja, na belo soboto, 11. aprila, je število romarjev ali obiskovalcev kar pridno naraščalo. Skupina se je prijavila tudi iz sosednje župnije Brusnice – Gabrje. Tako nas je odšlo nekaj nad 40. Sobotno popoldan in večer je bilo vreme idealno, prav prijetno za ogled nočne predstave, ki se je pričela ob 20. uri. Iz Novega mesta smo se odpeljali ob 17. uri, tako smo imeli dovolj časa, da smo si še prej ogledali pasijonske jaslice v nunski cerkvi, ter smo tako pravi čas zasedli mesta pod starim gradom.
Ob napovedani uri se je veličastna predstava pričela. Čudovito ozvočenje in izjemna razsvetljava sta dajala posameznim prizorom poseben žar in sporočilnost. Pred našimi očmi so se tako vrstili prizori: množice ljudi v pisanih oblačilih, konjeniki, bičarji, križarji, procesija s smrtjo; naenkrat je bilo pred nami v kadru tudi po 100 ljudi vseh generacij. Četudi je pasijon napisan v starem slovenskem jeziku, je bila govorica razumljiva. Igralci, tako mlajši kot starejši, so se v posamezne vloge zelo vživeli. Celotna zgodba odrešenja človeka, ki je padel zaradi upora Bogu, ker se je uklonil prekanjeni kači – hudiču, je v času dveh ur pokazala vso svojo moč in sporočilnost. Drama, kako se človek zapleta v okove greha, je na poseben način izstopila, nato pa s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa dobila razrešitev. Kot prepevamo na veliko soboto: »Da, Adamov greh je bil potreben, da je bil izbrisan s Kristusovo krvjo …«
Noč ima svojo moč. To se je na poseben način izkazalo pri gledanju nočne predstave. Hvaležni v srcu, da nam je bilo dano spremljati to znamenito in zgodovinsko predstavo, smo se nekaj minut pred polnočjo vrnili v Novo mesto. Vredno in potrebno bi bilo videti tako predstavo večkrat, saj človeku izpraša vest in mu da odgovor na marsikatero življenjsko vprašanje.
p. Krizostom Komar OFM