Obredi velikega petka so najstarejša in najčastitljivejša dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. Po tem starem izročilu Cerkev v veliki petek in veliko soboto ne obhaja evharistične daritve. Namesto tega ima obred tri glavne dele: Bogoslužje Božje besede, čaščenje križa in obhajilo.
Posebej pretresljivo je vsako leto poslušanje pasijona - poročilo o Jezusovem trpljenju in čaščenje križa, ko vse zbrano občestvo pristopi pred križanega Kristusa in ga počasti z osebnim znamenjem spoštovanja (poljubom ali poklekom).
Ob koncu obredov pa smo Najsvetejše prenesli v "Božji grob", ki je pripravljen v kripti stolne cerkve. V grobu je Jezusovo telo počivalo čez dan velike sobote - judovskega praznika Pashe. Tam tudi danes čaka Jezus v Najsvetejšem njegovega vstajenja v sveti veliki noči.
Obrede velikega petka je tradicionalno vodil stolni prošt Božidar Metelko. Z bogoslužnim sodelovanjem so sodelovali pevci stolnega zbora Ignacij Hladnik in novomeška stolna asistenca.