V sredo, 25. novembra 2015, je v Zavodu Friderik Irenej Baraga potekal znanstveni simpozij ob 10-letnici Škofije Novo mesto. Zbralo se je veliko poslušalcev, predvsem zainteresiranih posameznikov in povabljenih gostov, ki so z velikim zanimanjem in navdušenjem spremljali predavanja.
Ob začetku so zbrane pozdravili gostje škof Andrej Glavan, novomeški župan Gregor Macedoni, stiški opat Janez Novak in organizator simpozija dr. Janez Gril. Moški kvartet iz Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja je občuteno zapel dve duhovni pesmi in s tem nakazal, da želi nova škofija z Božjim blagoslovom na svojo pot.
Sledila so osrednja predavanja:
Prof. dr. Stane Granda je v predavanju Razmere so zorele in dozorele ugotavljal, da je krščanstvo na Slovenskih tleh ostalo navzoče prek staroselcev ves čas od antike dalje. Razmišljal je o tem, da na Dolenjskem med ljudmi pravzaprav ni bilo velikega pričakovanja po škofiji, ker so na tem ozemlju po cerkveni hierarhiji obstajali veliki samostani in Kolegiatni Kapitelj. Ključno vlogo za nastanek novomeške škofije je tako po njegovem mnenju odigrala urbanizacija, ki je v Novem mestu povečala število prebivalstva. Tako novomeška škofija lahko nastopa kot moderna škofija brez zgodovinskega bremena.
Prof. dr. Rafko Valenčič je v predavanju Kakšno prihodnost Cerkve odpira Frančišek predstavil ključne poteze nagovorov in duhovnosti papeža Frančiška. Vsak papež ima svoj značaj, Frančišek gotovo pričuje s svojo neposrednostjo in odločitvijo za uboge. Njegov program je Veselje evangelija.
Dr. Barbara Simonič je povedala Kakršna bo družina, takšna bo družba. Svoje razmišljanje je utemeljila na psiholoških raziskavah vpliva družinskega vzdušja v matični družini na kasnejše življenje in vključevanje odraslega človeka v družbo. Temeljno sporočilo je, da zdravi harmonični odnosi v družini, praviloma pomagajo mlademu človeku, da sledi zgledu staršev. To je najboljši način za prenašanje vere, čeprav psihološko gledano velja tudi obratno, da se v pozitivnih odnosih bolj prenaša tudi nevera staršev. Kaj je torej naloga staršev in pastorale?
Prof. dr. Bogdan Dolenc je v predstavitvi Vloge škofije v novem tisočletju najprej predstavil nekaj temeljnih teoloških izhodišč o razmerju med vesoljno in krajevno Cerkvijo (škofijo), ki je en del vesoljne a je vendar celovita Cerkev. V drugem delu pa je ob razmišljanju o vlogi škofije v današnji družbi izpostavil, da imajo manjše škofije prednost zaradi večje povezanosti, hitrejše odzivne sposobnosti, bolj osebnega pristopa in večje možnosti za nove pobude. Opozoril je na potrebo po prilagoditvi struktur v prihodnosti. Novomeški škofiji je v tem smislu zaželel uspešen razvoj še naprej.
Dr. Jože Dežman pa je ob predstavitvi spravnih prizadevanj na področju Slovenije v času od osamosvojitve razmišljal, kako priti Z resnico in sočutjem nad sovraštvo in do narodne sprave. V upanja polnem in realističnem slogu je naštel številne pobude in polemike zadnjih 25 let in ob tem brez tesnobe ugotavljal, da gre za velik proces soočanja in dialoga v kulturni krajini med različno mislečimi v slovenskem narodu. Bolj kot nasprotovanje zato v vsem procesu vidi zbliževanje in očitne znake priznavanja vse resnice, ki jih običajno ne opazimo. Kot ključno za spravo v slovenskem narodu pa navaja pokop ali dostojno obeleženje grobišč vseh žrtev. V tem sama spregovori resnica in sočutje, zato niso potrebne strokovne polemike temveč odkriti dialog.
Na koncu je sledil še polurni pogovor s predavatelji. Zbrano občinstvo je z zanimanjem postavljalo vprašanja, nato pa se je še ob prigrizku srečala s predavatelji.
Po vzdušju sodeč lahko rečemo, da je simpozij uspel.
Vabilo v pdf obliki.