Cerkveni ključarji, mežnarji, čistilci in krasilci


Ker je sveta maša vir in višek krščanskega življenja, si zasluži poseben prostor, ki je cerkev. Sveta maša kot bogoslužje se torej dogaja v cerkvi – stavbi, ki je sestavljena iz opeke ali drugih materialov. Sveta maša pa naj ne bi ostala samo obred med zidovi, pač pa je njen cilj, da dobi svoje mesto v življenju vernikov, ki so Cerkev ali posamič tudi tempelj Svetega Duha.

Da bi torej uspeli sveto mašo vedno bolj živeti v zasebnem življenju, je pomembno, kako doživljamo njen obred. Cerkev kot stavba mora biti zato vzdrževan in lep prostor, saj si sveta maša to tudi zasluži. K temu veliko pripomorejo župljani, ki s tem namenom opravljajo določene službe.

Cerkveni ključarji se volijo za dobo petih let, potrdi pa jih škof. Ponavadi sta za vsako cerkev izvoljena dva. Osnovna naloga cerkvenih ključarjev je, da skupaj z župnikom skrbijo za cerkveno župnijsko premoženje. Ključarji tesno sodelujejo z župnijskim pastoralnim svetom in drugimi skupinami v župniji. Brez njihove vednosti in mnenja se ne sme odtujiti ali spremeniti nobena stvar v župniji. Njihova skrb je tudi urejenost in funkcionalnost cerkvenih, župnijskih in drugih prostorov, ki so namenjeni pastorali. Skupaj z župnikom urejajo gmotne in finančne zadeve v župniji.

V veliko pomoč so jim mežnarji, čistilci in krasilci, ki pogosto opravljajo kopico večjih ali manjših, a v celoti gledano, zelo pomembnih del.

Mežnarji so na primer zaslužni, da je cerkev odprta raznim obiskovalcem tudi takrat, ko je duhovnik zadržan. So tisti, ki skrbijo, da je pred začetkom bogoslužja vse pripravljeno in teh stvari ni malo. Da poskrbijo za zvonjenje za rajne pred in med pogrebom, včasih nadomestijo tudi ministrante, ki jih ponekod ni ...

Tudi čistilci in krasilci so nepogrešljivi, saj poskrbijo, da je cerkev lepo in času ali slovesnosti primerno okrašena ter očiščena, vključno z lepimi prti, ki krasijo marsikateri oltar. K vestnemu in pravilno opravljenemu delu pripomorejo tudi različna izobraževanja, na katerih dopolnjujejo svoje svoje znanje o krašenju in pravilni skrbi za cerkveno opremo. Hkrati pa na podobnih seminarjih razvijajo čut in ustvarjalnost za oblikovanje cvetličnih aranžmajev.

V vsaki cerkvi, naj bo še tako majhna, je vedno dovolj dela, ki ni nikoli dokončano. In tako je tudi prav, saj to pomeni, da je skrb za cerkev kot tudi za Cerkev stalno prisotna v naših mislih, s tem pa tudi skrb za stalno navzočnost Boga v našem življenju.