Komuniciranje z mediji

»Med čudovitimi iznajdbami tehnike [...] Cerkev s posebno materinsko skrbjo sprejema in spremlja tiste, ki [...] so odprle nova pota za lahko in hitro sporočanje vsakovrstnih vesti, misli in smernic.«

(Koncilski odloki, Odlok o sredstvih družbenega obveščanja – O 1).

 

Od leta 1963, ko so koncilski očetje zapisali zgornje besede, je minilo že precej časa, časa, ki je tekel hitreje kot kdajkoli prej, kakor radi ponazorimo prehod iz 20. v 21. stoletje. Zahodni svet je doživel ogromne tehnološke premike. Čeprav čas teče enako hitro in na nek način »ni nič novega pod soncem«, se je pospešil način samega življenja. Sredstva družbenega obveščanja oziroma mediji pa so v veliki meri prispevala, da življenje in svet tudi dojemamo hitreje ter v prostorskih razsežnostih, ki so bile včasih nepredstavljive. Če je recimo nekoč Amerika veljala za obljubljeno deželo daljnih sorodnikov, ki so občasno po pošti poslali kakšen predmet, danes z drugimi celinami dnevno komuniciramo preko spleta, telefona, faksa, spremljamo poročila in neposredne prenose po televiziji. Podobno ne velja le za oddaljene kraje, temveč tudi neposredno okolico dojemamo vse bolj preko medijev.

Mediji torej niso izbira, temveč življenjsko okolje, nekakšna nujna danost, v kateri živimo in delamo. Danes se zato vprašanje glasi: »Kako bom uporabljal medije kot naslovnik in ustvarjalec? In kako jih bom uporabljal kot veren človek?« Vedeti moramo, da je naše dojemanje določenih dogodkov močno odvisno od informacij, ki jih o njih dobimo in še bolj od različnih mnenj, ki jih slišimo. Tu lahko omenimo svetovni splet, ki je izvrsten primer, kako se na enem mestu mešajo kratka sporočila, objektivna poročila, razmišljanja, komentarji, privatna mnenja, zabavne in zabavljajoče vsebine vseh vrst, reklame ter nenazadnje tudi prepovedane in nemoralne strani, vsaka s svojim namenom. Ustvarjene z minimalnimi stroški so v ustvarjanje in pregledovanje ponujene tako rekoč vsakomur. Ko upoštevamo vse to, lahko pritrdimo zgoraj omenjenemu odloku, ki medije predstavi kot nevtralno orodje, od človeka pa je odvisno, ali ga bo uporabil za dobro ali slabo.

Za cerkvene ustanove in vernega človeka lahko medijsko komuniciranje razdelimo na tri dele:

  1. Cerkev za Cerkev
  2. Cerkev za širšo javnost
  3. širša javnost o Cerkvi

 

  1. V prvem primeru gre za komuniciranje znotraj cerkvenega občestva. Po navadi se tu pojavljajo vabila in napovedi dogodkov, poročila o teh ter komentarji o dogajanju v Cerkvi in svetu. Pomembno je, da tudi skozi medije sporočamo, kako verniki doživljamo delovanje Svetega Duha in kakšne dejavnosti v tem Duhu izvajamo. V poštev pridejo župnijska oznanila in internetne strani ter slovenski katoliški mediji: največji so Družina, revija in radio Ognjišče, Tiskovni urad slovenske škofovske konference (TU SŠK), Radio Vatikan in veliko število različnih revij pod uredništvom založb, gibanj in društev. Če ima dogodek odmevnost za dekanijo ali škofijo, je primerna tudi objava na škofijski spletni strani in v škofijskem glasilu Jagode naše pastorale.
  2. Zelo pomembno je komuniciranje Cerkve s širšo javnostjo. Pomembno je, da o delovanju in izrednih dogodkih obveščamo tudi soljudi, ki morda nimajo tesnega stika s cerkvenimi ustanovami. Na ta način bodo vsi »ljudje dobre volje« lahko spoznali, kaj Cerkev pravzaprav dela, kaj je njeno poslanstvo, kaj nam vernikom pomeni naša vera … Podobna sporočila lahko pripomorejo k razbijanju predsodkov o vernikih in k oblikovanju javne podobe Cerkve kot ustanove. Tudi to je del nove evangelizacije.
  3. Posebej pomembno je komuniciranje s civilnimi mediji, kadar se ti sami zanimajo za življenje Cerkve, predvsem takrat, kadar se pojavijo resnični ali izmišljeni škandali iz življenja Cerkve. S tehtnimi in resničnimi izjavami bi morali predstavniki vernikov pojasniti odprta vprašanja, v kolikor je to mogoče, in poudariti pravo poslanstvo Cerkve, to je nadaljevanje Jezusovega odrešenjskega dela, kljub človeškim slabostim v njej.
    Med civilnimi mediji velja omeniti na slovenski ravni: Slovensko tiskovno agencijo (STA), Radio televizijo Slovenija (RTV SLO), Delo, Dnevnik, ki imajo dopisnike za področje Dolenjske, in na lokalni ravni: Vaš kanal, Dolenjski list, Novi medij, Udarni list, Radio Krka, Studio D, Radio Sraka. Poseben pomen in odmevnost pa dosegajo tudi občinska glasila, ki po navadi brezplačno dosežejo vsako gospodinjstvo v občini.
Novomeška škofija je maja 2012 prenovila svojo spletno stran. Sedanja stran je zamišljena kot pregled različnih področij življenja v škofiji. Vrhnji meni je namenjen predstavitvi škofije in dejavnosti, ki potekajo po raznih področjih. Na naslovni strani pa se razvrščajo aktualne novice.
Škofijsko spletno stran urejam škofijski tajnik in tiskovni predstavnik Janko Pirc, ki sem za informacije in predloge najlažje dosegljiv preko e-maila: tajnik.skofija.nm@rkc.si, ali preko tel: 07/38 44 402.