Škofija Novo mesto

Škofija Novo mesto je letos stara šest let. 7. aprila 2006 je bila ustanovljena iz ljubljanske nadškofije z namenom, da bi bila škof in škofija bližje duhovnikom in ljudem ter bi se na ta način poživilo versko življenje na dolenjskem področju. Nekateri sadovi so že vidni. Tako se je v Baragovem zavodu začela pestra izobraževalna in duhovna dejavnost. Na Zaplazu je lepo zaživelo obnovljeno Marijino romarsko svetišče, kjer so shranjene tudi relikvije bl. Alojzija Grozdeta. Verjetno tudi ni škofije, ki bi v enem letu prejela kar tri nove blažene, poleg Grozdeta namreč še dve sestri izmed Drinskih mučenk, kar dojemamo kot velik božji dar za blagoslov novomeške škofije. Če boste pobrskali po naši spletni strani, boste našli kar nekaj informacij o življenju v naši mladi škofiji in Bog daj, da bi se to življenje tudi s pomočjo nove spletne strani še razcvetelo v vsej svoji raznolikosti.

Škofijski grb

Grb novomeške škofije je razdeljen na tri polja, prinaša prvine Dolenjske, Kočevske in Bele krajine:

Spodnje polje grba ima rdečo podlago, simbol mučencev v Kočevskem rogu. Za kočevske mučence  veljajo besede: »Trpljenje in smrt ne bosta nikoli "lepa"; toda skrivnostno lahko postaneta "dobra", če ju živimo z Osebo, ki je trpela, ki je umrla, kakor mi, z nami, za nas, da nam pokaže prazen grob« (Vittorio Messori). Sredi tega rdečega polja je konj v zlati barvi. Konj zlate barve se pojavlja v vseh grbih novomeških proštov kolegiatnega kapitlja. Eden izmed prvih proštov novomeškega kolegiatnega kapitlja je bil Jurij Slatkonja (med leti 1500 do 1522; rojen v Ljubljani 21. marca 1456, leta 1513 je postal škof novoustanovljene škofije na Dunaju, velja za ustanovitelja zbora »Dunajskih dečkov«, umrl na Dunaju 26. aprila 1522 in je pokopan v stolnici sv. Štefana). Ko je Jurij Slatkonja postal novomeški prošt, mu je v listini cesar Maksimilijan določil tudi kapiteljski grb (v srednjem polju stoji neobrzdan in neosedlan konj). Grb je po takratni razlagi Slat–konj–jevega (Zlat–konj–a) priimka namigoval na vladajočega novomeškega prošta (krstni zavetnik sv. Jurij jezdi konja). Iz nekaterih življenjepisov svetnikov razberemo vlogo konja v njihovem življenju: sv. Jurij je upodobljen na konju, ko prebada zmaja, satana. Tudi sv. Martin je upodobljen na konju kot dobrodelnik. V svetopisemskem starozaveznem času so imeli konje le bogataši. Konj je bil takrat "orožje" in je pomenil moč.

Desno polje grba je zelene barve: zelena podlaga predstavlja zeleno Dolenjsko in Kočevsko (gozdovi, polja). Sredi zelenega polja so tri jabolka zlate barve. Jabolka zlate barve so atribut sv. Nikolaja, ki je zavetnik novomeške stolnice in so simbol krščanske dobrodelnosti in škofovskega služenja. »Dobrota ni razpoznavni znak samo svetega Miklavža. Biti bi morala razpoznavni znak vsakega kristjana. Zmaličeno je ˝krščanstvo˝, če ni dobrota spontan izraz srca, pa naj bo v besedi ali v dejanju« (Franc Sodja).

Levo polje grba je bele barve: belo polje predstavlja Belo krajino. V tem polju je moder grozd, znamenje vinorodnega področja, ki povezuje skoraj celotno novomeško škofijo. Grozd je obenem tudi simbol evharistije: »Jaz sem trta, vi mladike« (Jn 15,5). Pravi kruh za življenje je Jezus Kristus. Tako se je tudi sam imenoval: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj« (Jn 6,51). Jezus se nam torej daje v hrano in pijačo pri sveti evharistiji in nam pomaga živeti.