V soboto, 25. 3., se je novomeški škof in predsednik SŠK msgr. Andrej Glavan v Pragi udeležil pogreba upokojenega praškega nadškofa kardinala Miloslava Vlka, ki je umrl 18. 3. v starosti 85 let. Kardinal Vlk je skoraj dve desetletji vodil praško nadškofijo in bil tudi primas Češke. V duhovnika je bil posvečen v težkih časih komunizma na Češkem, ko sta bili vera in Cerkev močno preganjani. Pogrebna maša in pogrebne slovesnosti, katere se je udeležilo 60 kardinalov in škofov, 400 duhovnikov in več tisoč vernikov, je potekala v praški katedrali sv. Vida na Hradčanih. Škof Glavan je v sožalnem pismu Vlkovemu nasledniku kardinalu Duki med drugim zapisal: »Bogu se zahvaljujem za življenje in delo tega vzornega pričevalca še iz težkih časov komunizma. Zelo smo ga cenili. Naj mu Bog, ki mu je s predanostjo služil, nameni neveljivi venec slave in večno veselje v nebesih«.


Življenjepis kardinala Miloslava Vlka
Miloslav Vlk se je rodil 17. maja 1932 v kraju Lišnice-Sepekov na Češkem. Klic v duhovništvo je prvič začutil pri enajstih letih, a ker se mu je to zdelo neuresničljivo, je sanjal, da bi postal pilot. Leta 1952 je končal srednjo šolo. Ker v tistem obdobju komunističnega preganjanja ni bilo mogoče študirati teologije, je najprej dve leti delal v tovarni avtomobilov v Čeških Budejovicah, zatem pa od 1953 do 1955 služil vojaški rok. Kljub politični situaciji mu je uspelo vpisati se na študij arhivistike v Pragi. Po diplomi leta 1960 je delal v različnih arhivih in postal celo direktor mestnega arhiva v Čeških Budejovicah. V tem obdobju je objavil tudi vrsto znanstvenih člankov.

A leta 1964 je zapustil službo in začel študirati na teološki fakulteti sv. Cirila in Metoda v mestu Litomerice. 23. junija 1968 je bil posvečen v duhovnika, star 36 let. Njegov škof Josef Hlouch ga je takoj imenoval za svojega tajnika v Čeških Budejovicah. Zaradi vpliva, ki ga je imela njegova pastoralna dejavnost, ga je oblast leta 1971 prisilila, da je zapustil Česke Budejovice. Moral je oditi v odročni del Češke, kjer je bil župnik v več župnijah. A leta 1978 mu je državna oblast v sodelovanju z lokalnimi komunisti odvzela pravico do opravljanja duhovniške službe. Naslednjih deset let je delo duhovnika opravljal na skrivaj, obenem pa bil zaposlen kot čistilec oken v Pragi. Leta 1989 je dobil dovoljenje za opravljanje duhovniške službe, in sicer za eno poskusno leto. Bil je župnik v več župnijah.

Že naslednje leto (1990) se je življenjska zgodba navadnega delavca Vlka nenadoma spremenila. Janez Pavel II. ga je imenoval za škofa v Českih Budejovicah. Po enem letu (1991) pa je postal nadškof v Pragi. Zatem so se vrstile različne službe: leta 1992 je bil izvoljen za predsednika Češke škofovske konference, kar je bil do leta 2000; od 1993 do 2001 je bil predsednik Sveta evropskih škofovskih koncerenc (CCEE); leta 1992 in 1993 je prejel tri častne doktorate; leta 1994 je postal kardinal; bil je posebni tajnik prvega posebnega zasedanja škofovske sinode za Evropo (1991) in se udeležil druge škofovske sinode za Evropo leta 1999; prav tako se je udeležil zadanj škofovske sinode o posvečenem življenju (1994), škofih (2001) in Božji besedi (2008); sodeloval je na škofovskima sinodama za Afriko (1994) in za Ameriko (1997). Leta 2005 se je udeležil konklava, med katerim je za papeža bil izvoljen Benedikt XVI.

Povzeto po Radiu Vatikan