Danes, na veliki četrtek, dopoldne je v novomeški stolnici potekala vsakoletna krizmena maša, ki je nekakšen uvod v velikonočno tridnevje. Ob krajevnemu škofu, ki je vodil somaševanje, so se tudi letos ob 10-letnici škofije zbrali tako rekoč vsi duhovniki, ki delujejo v naši škofiji. Po maši je sledil skupni obed vseh duhovnikov v prostorih škofije.
Med krizmeno mašo so duhovniki obnovili svoje duhovniške obljube, saj je ravno veliki četrtek dan, ko se spominjamo postavitve zakramenta evharistije in duhovništva. Škof pa je blagoslovil tudi krstno in bolniško olje ter posvetil odišavljeno olje za sveto krizmo, ki se bo to leto v škofiji uporabljala pri krstih, birmah, mašniškem posvečenju ter pri posvetitvi oltarjev, cerkva ali zvonov.
Škof se je posebej zahvalil tudi skoraj 300 molivcem za duhovnike, ki v naši škofiji molijo za njihovo stanovitnost, in jih prosil naj ob vidnih sadovih pomnoženih duhovnih poklicev ne odnehajo, temveč še pomnožijo molitev za nove poklice.
 

V novomeški stolnici bodo obredi velikega tedna potekali po naslednjem razporedu:

  • veliki četrtek: 9.00 krizmena maša škofa ordinarija in vseh duhovnikovveliki četrtek: 19.00 maša zadnje večerje – vodi škof Glavan, pri maši bo umil noge 12 »apostolom«, sv. mašo prenaša Radio Ognjišče
  • veliki petek: 19.00 obredi velikega petka – vodi generalni vikar prelat Božidar Metelko
  • velika sobota: 19.30 velikonočna vigilija – vodi škof Andrej Glavan
  • velika nedelja: 6.30 procesija in vstajenjska sv. maša – vodi škof Andrej Glavan, pri procesiji sodeluje Pihalni orkester iz Šentjerneja


Nagovor škofa Glavana pri krizmeni maši:

Uvod: Dragi bratje duhovniki, člani kapitlja, dekani, še posebej vsi štirje diakoni - letošnji novomašniki, dragi verniki, ki danes kot zastopniki predstavljate vernike iz vseh župnij naše škofije.

Zbrali smo se ob krizmeni maši. Med njo bomo blagoslovili krstno in bolniško olje in posvetili sv. krizmo, po kateri je ta maša dobila tudi ime. Pri maši se bomo zahvalili za dar duhovništva, obnovili bomo duhovniške obljube in molili za nove duhovne poklice.

Priznajmo in obžalujmo najprej naše grehe, manjše in večje grehe proti zvestobi poklicanosti in obljubam, ki smo jih dali ob posvečenju, grehe proti edinosti in v letu usmiljenja zlasti svojo trdoto in premajhno sočutje, ko kot duhovniki nismo posnemali Jezusa v njegovem ravnanju.

 

Homilija: Dragi bratje in sestre! Današnje srečanje, ko smo zbrani kot duhovniški zbor, je nekaj posebnega! Danes prihajamo pred Gospoda z zahvalo, da nas je milostno poklical za duhovnike. Močneje naj bi se zavedli, kako globoko smo med seboj povezani. Obnovili bomo tudi obljube, ki smo jih po škofu dali Gospodu.

1. Vprašajmo se v letu usmiljenja, ali po nas Jezus v polnosti lahko uresničuje to, kar je napovedal prerok Izaija, da bo ozdravljal bolne in vse, ki so tako ali drugače pobitega srca, tolažil žalostne in krepil slabotne. Ali se je v nas že kaj okrepila želja in prošnja kot je prosila sv. Faustina Kowalska: »Vsa se želim spremeniti v tvoje usmiljenje, da bi bila živ odsev tebe, o Gospod. Naj ta največja Božja lastnost, to brezmejno Božje usmiljenje, skozi moje srce in mojo dušo dospe k bližnjim.«

Vprašajmo se, ali smo učinkoviti in prepričljivi kanali usmiljenja. Sv. Janez Pavel II., papež usmiljenja, ki je umrl na vigilijo nedelje Božjega usmiljenja, je ob posvetitvi nove bazilike – svetišča Božjega usmiljenja v Krakowu leta 2002, kot oporoko nam vsem med drugim dejal: »V Božjem usmiljenju bo svet našel mir in človek srečno blaženost! Vam, dragi bratje in sestre, zaupam to nalogo. Bodite pričevalci usmiljenja!«

Papež Frančišek, ki je s potezo razglasitve leta usmiljenja hotel, da postane vsa Cerkev v službi Božjega usmiljenja, ker ljudje vedno bolj pričakujejo od Cerkve zavarovanost, občutek topline in sprejetosti, tisto materinsko naročje, v katerem bi mogli biti res to, kar so in ne zgolj naši odjemalci, potrošniški uporabniki, stranke itd. »Vse pastoralno delovanje Cerkve mora biti ovito v nežnost, s katero naj se obrača na vernike; nič od njenega oznanila in njenega pričevanja svetu ne sme pogrešati usmiljenja. Verodostojnost Cerkve naj hodi po poti usmiljene in sočutne ljubezni » (Obličje usmiljenja, 10).  Kjer je torej navzoča Cerkev, tam mora biti tudi očitno Očetovo usmiljenje. V naših župnijah, združenjih, gibanjih, skratka, kjerkoli so kristjani, mora vsak najti oazo usmiljenja (prim. Obličje usmiljenja, 11).

Bratje duhovniki! Čeprav ni vedno lahko, skušajmo to uresničiti!

2. Danes, na ustanovni dan evharistije, dragi bratje, je prav, da se vprašamo, kako zbrano, dostojno in pobožno obhajamo presveto daritev – mašo. To je največji zaklad, ki nam ga je Gospod zapustil v trenutku, ko nam je izkazal ljubezen do konca. Ko izgovarjamo mašne molitve, zlasti hvalospev in kanon, naj verniki začutijo, da nagovarjamo Očeta v globoki zbranosti in s sinovskim srcem.

3. Danes je tudi dan Gospodove molitve za našo edinost, dan, ko obnavljamo medsebojno edinost in edinost s škofom. Naj bo ta prošnja ob 10-letnici škofije še posebej zaupna in srčna. To pripravljenost ste pokazali s skoraj 100% udeležbo na dekanijskih romanjih v stolnico. Hvala za vse vaše delo, velikodušno sodelovanje, razumevanje tudi za moje spodrsljaje. Škofa ne poslušamo, ker naj bi bil učen, sposoben, obdan z vsemi talenti, ampak zato, ker v krajevni Cerkvi predstavlja Jezusa Kristusa, ker je v škofiji prvi učitelj vere in vez edinosti ter v povezanosti s Petrovim naslednikom povezuje krajevno Cerkev z vesoljno Cerkvijo. Edinost s škofom je korenina in garancija pastoralnih uspehov.

Hvala vam za pastirsko ljubezen, ko ljudje čutijo, da tudi opomini niso obsojanje, ampak izraz svete Božje volje, ki hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice.

 

Dragi verniki, še posebej molivci za duhovne poklice!

Danes, na rojstni dan duhovništva in evharistije, ki sta med seboj najtesneje povezana, vas prosim: veliko molite za svoje duhovnike. Naj vas vidni sadovi – 11 bogoslovcev, 4 nove maše letos – ne ustavijo, ampak še spodbudijo k še bolj vztrajni in zaupni molitvi. Skrbite za gmotni položaj svojih duhovnikov, da se bodo med vami dobro počutili. Boite hvaležni in to tudi pokažite. Še posebej se zahvaljujem vsem, ki ste se obvezali in vsak dan molite za duhovnike, za njihovo stanovitnost in zvestobo. Skoraj 300 vas je. Zelo sem vam hvaležen.

Ob koncu pa naj vsem tu navzočim in domačim voščim lepo in duhovno bogato velikonočno tridnevje in blagoslovljeno in veselo Veliko noč.   

Amen.